Novice


			[2002] [2001] [2000]

29.06. - 03.07. 2003 FEMS 2003 - 1st Congress Of European Microbiologists. Več na http://www.cd-cc.si/fems03/index.html

25. april 2003: Nature, 171:737-738, April 25, 1953 Pogled v clanek na straneh in 737 in 738 revije Nature v letu 1953 odpira okno v povsem nov svet preucevanja in razumevanja bioloskih dogajanj. Clanek Watsona in Cricka bo nedvomno ostal trajen mejnik cloveske inventivnosti in najbrz si ga je vredno ogledati (http://www.nature.com/genomics/human/watson-crick/). Zanimivo pa je pogledati na zadevo tudi nekoliko drugace, zato priporocam skok na splet "Linus Pauling and the race for DNA (http://osulibrary.orst.edu/specialcollections/coll/pauling/dna/), saj bi se zadeva prav lahko takrat tudi povsem drugace razpletla. In se nekomu je vredno dati priznanje, saj bi brez nje tudi clanka Watsona in Cricka ne bilo, namrec Rosalind Franklin, ki je pripravila pomembne kristalografske posnetke DNK molekule (http://osulibrary.orst.edu/specialcollections/coll/pauling/dna/ pictures/franklin-typeBphoto.html). 29. marec 2003: na sledi povzročitelju SARS? Zdi se, da so nekaj blizje najdbi povzrocitelja tezkega akutnega respiratornega sindroma (slovensko poimenovanje po IVZ za SARS), ki zadnja dva meseca vnasa obilo negotovosti med ljudi. Sumijo, da bi bil lahko povzrocitelj nov sev koronavirusa, ali pa morda paramiksovirusa, ali pa bi bila kriva za obolenje kar oba v povezavi. Vec o tem na strani: http://www.nature.com/nsu/030324/030324-11.html, vec o razsirjanju obolenja pa je mogoce najti na straneh WHO: http://www.who.int/csr/sars/en/ in na straneh CDC: http://www.cdc.gov/ncidod/sars/ 17. marec 2003: biološka obramba... vec kot 800 mikrobiologov iz 27 drzav se je v ameriskem Baltimoru med 9. in 12. marcem zbralo na konferenci ASM z delovnim naslovom: Prihodnje smeri raziskav bioloske obrambe: razvoj protiukrepov ( http://www.asmbiodefense.org/ ) (mimogrede: v Sloveniji jih kot kaze na Ministrstvu za obrambo konferenca ni zanimala, ceprav so bili o njej obvesceni). Obseznejse porocilo s konference je mogoce prebrati na spletni strani The Scientista - http://www.biomedcentral.com/news/20030314/05 (fvn) 28. februar 2003: 50 letnica DNA... Na danasnji dan pred 50 leti je Francis Crick stopil v gostilno Eagle v Cambridge-u in prijateljem oznanil, da sta s kolegom Jamesom Watsonom razkrila skrivnost zivljenja.Velja prebrati vec na to temo na strani http://www.chronicle-future.co.uk/appleyard2-1.html. (fvn) 12. februar 2003: ETEC prepreèuje rakavo rast... Presenetljiv je podatek, da je pogostost kolorektalnega raka, zelo razsirjenega obolenja v industrijskim dezelah, najnizja v dezelah v razvoju, kjer pa na drugi strani opazujemo veliko pogostost infekcij z enterotoksigenimi sevi Escerichiae coli (ETEC). In pomenljivost povezanosti teh dveh pojavov je uspelo pojasniti skupini raziskovalcev na Thomas Jefferson univerzi iz Philadelphije v ZDA. Dokazali so namrec, da bakterijski toplotno stabilni enterotoksin zavira razrascanje rakavih celic v kolonu, kot lahko preberemo v novicah revije The Scientist: http://www.biomedcentral.com/news/20030211/02. (fvn) 30. januar 2003: "razstrupljanje" azbesta... Tudi v Sloveniji dobro vemo, koliksen problem predstavlja azbest oz. azbestoza pri delavcih v industrijah za njegovo pripravo in v gradbenistvu, kjer se je v preteklosti veliko uporabljal. Zdaj so raziskovalci Univerze v Torinu odkrili glivo, ki jo je mogoce uporabiti v "bioremediaciji" torej pri odstranjevanju preteznega dela neugodnega vpliva na cloveka na mestih, kontaminiranih z azbestom. Azbestna vlakna so toksicna v veliki meri zaradi vsebovanega zeleza, ki vodi do oblikovanja prostih radikalov, ki v tkivih lahko poskodujejo DNK in izzovejo raka. Z glivami Fusarium oxysporum naj bi resevali prav ta del problema, kot lahko preberemo v novici na spletni strani http://www.nature.com/nsu/030120/030120-2.html 2002 31. december 2002: vrhunski dosezki znanosti v 2002 Konec leta je cas, ko pripravljajo najrazlicnejse liste vrhunskih dosezkov. Revija Science je za vede o zivljenju nanizala nekaj posebno imenitnih dosezkov preteklega leta: RNK velja za molekulo leta; ugotovljena je vloga molekul t. i. majhne RNK v kontroli celičnih funkcij; motnje v tej vlogi naj bi imele pomembno mesto tudi v nastanku raka. Na voljo so nove moznosti preucevanja celicne notranjosti , ko je mogoce s t. i. krioelektronsko tomografijo spremljati tridimenzionalno molekularno strukturo celic vse do ravni posameznih beljakovin. Na sluznicah in v kozi so ugotovili beljakovine, ki so vzrok, da nam zacinjena hrana vzbudi obcutek toplote in da nas mentol hladi. V mreznici ocesa so odkrili novo vrsto celic, ki niso del vidnega zaznavanja, ampak v mozgane posiljajo signale, ki uravnavajo t. i. telesno uro. Najdba fosilnih ostankov v Afriki je pomaknila cas prvega prednika cloveka se za 3 milijone let v preteklost – lobanja, ki je stara med 6 in 7 milijoni let kaze v zobovju in kosteh licnic znacilno podobo clovekovega prednika. V nabor dosezkov posebne vrednosti sodijo tudi v letu 2002 odkrita genska zaporedja mikroorganizmov, rastlin in zivali – doloceno je npr. gensko zaporedje za povzrocitelja malarije in njegovega prenasalca komarja, objavljeno je gensko zaporedje rizeve rastline, kot ene najpomembnejsih kulturnih rastlin in precitan je genski zapis misi, brez dvoma najpomembnejse laboratorijske zivali. 16. novembra: bioenergija se znova ponuja... Potem, ko smo ob soocenju z naftno krizo v sedemdesetih letih prejsnjega stoletja bili prica najprej zivahnemu zanimanju za razvoj bioenergetskih resitev, ki naj bi temeljile na metanu ali na etanolu smo kasneje ob ponovnem uravnotezenju svetovnega energetskega trga doziveli tudi ugasanje interesa. Ta trenutek pa se pojavljajo zelo obetavne nove napovedi izrabe bioenergentov, tokrat z moznostjo uporabe vodika in drugih elektronskih darovalcev, v t. i. gorivnih celicah. Vec lahko preberete na spletu http://www.the-scientist.com/yr2002/nov/watanabe_p28_021111.html 3. november 2002: virus crnih koz je v ruskem laboratoriju na varnem... Inspektorji Zdruzenih narodov po pregledu laboratorijev Drzavnega raziskovalnega centra za virologijo in biotehnologijo (Vector) v mestu Koltsovos blizu Novosibirska zagotavljajo, da je varnost v enem od obeh svetovnih laboratorijev, kjer se uradno hranijo seve virusa crnih koz, ustrezna. Tako je zapisano v porocilu, ki ga povzema Reuters: http://www.reuters.com/news_article.jhtml?type=healthnews&StoryID=1635596&fromEmail=true 27. oktober 2002: kako paraziti prodirajo v gostiteljske celice... Predpogoj razvoja ucinkovitih sredstev proti parazitom je znanje o mehanizmih prodora parazitov v gostiteljevo celico: pojasnjevanju tega problema se ucinkovito posvecajo na londonskem Imperial College of Science, Technology and Medicine: http://www.alphagalileo.org/index.cfm?fuseaction=readRelease&Releaseid=11356 10. oktober 2002: cepljenje proti crnim kozam je tveganje... Nekateri strokovnjaki svarijo, da bi obseznejsa vakcinacija proti crnim kozam, o katerem razmisljajo v ameriski administraciji v zascito pred morebitnim bioteroristicnim napadom s tem virusom, bila zelo tvegana, saj bi lahko povzrocila precejsnjo smrtnost med cepljenimi. http://www.usatoday.com/news/health/2002-09-29-smallpox_x.htm (fvn). 30. september 2002: ali znova lažni upi v AIDS zgodbi...? Ali se bo ze kot tolikokrat doslej izkazalo, da se raziskovalci Aaron Diamond Centra iz New York City in iz biotehnološke forme Ciphergen v Kaliforniji, ki so objavili, da naj bi trije protibakterijski proteini, znani kot α-defenzini, bili razlog za nepojasnjen pojav, ko s HIV okuzeni bolniki skozi dolga leta ostanejo brez znakov bolezni, motijo. Vec o tem preberite na strani http://www.newscientist.com/news/news.jsp?id=ns99992850 20. september 2002: virusi v rokah"nanoinženirjev"... Virusna kapsida (ovoj) je evolucijska pridobitev, ki virusom zagotavlja tudi prepoznavo in osvajanje gostiteljev; kako si nanotehnologija to obeta izkoristiti npr. v terapiji raka preberite v sestavku na spletni strani http://www.sciam.com/article.cfm?SID=mail&articleID=000005F3-393F-1D6E-90FB809EC5880000 3. september 2002: nekoc so to bili mitohondriji... Mikrosporidije, parazitski protozoji, so doslej veljale za zelo primitivne evkarionte, saj nimajo znacilnih mitohondrijev. Zdaj pa so odkrili v njihovih celicah drobne organele, zaenkrat brez znane vloge, ki so nekoc najbrz bili mitohondriji, so pa v anaerobnih pogoji rasti ostali brez naloge in so se skoraj izgubili. O tem preberite vec na spletu: http://www.academicpress.com/inscight/08232002/graphb.htm (fvn). 18. avgust 2002: kmecki otroci redkeje obolevajo za alergijami Otroci, ki odrascajo na kmetijah naj bi redkeje obolevali za alergijami kot njihovi mestni vrstniki. Raziskovalci otroske univerzitetne klinicne bolnisnice iz Zuericha v Svici verjamejo, da so nasli odgovor zakaj. Razlog naj bi bil vezan na vecjo prisotnost imunskih receptorjev CD14 in TLR2 pri kmeckih otrocih in naj bi podpiral t.i.higiensko hipotezo, ki pravi da stevilnejse infekcije v mladosti organizem oddaljujejo od alergij in astme. O tem poroca najnovejši zvezek revije Lancet, preberemo pa lahko vec o tem tudi v Reutersovi vesticki http://www.reuters.com/news_article.jhtml?type=healthnews&StoryID=1313088&fromEmail=true (fvn) 13. avgust 2002: medsebojni vplivi rastlin in mikroorganizmov... Mikroorganizmi, povezani z rastlinami imajo pomembno vlogo v varnosti kmetijske pridelave in varnosti hrane in v vzdrževanju ekosistemskega ravnotežja. Da bi rešili pomanjkanje podatkov pri reševanju teh nalog so se v organizaciji Public Policy Board of the American Phytopathological Society (APS) odločili, da razvijejo strategijo analitike strukturne in funkcionalne genomske analitike mikroorganizmov, ki so v pomembnem stiku z rastlinami. O tem nas obsežno obvešča spletna stran iniciative v okviru APS http://www.apsnet.org/online/feature/microbe/ (fvn). 29. julij 2002: padla je se ena obrambna crta... Zdravniki so v Michiganu (ZDA) pri hospitaliziranem bolniku odkrili sev bakterije Staphylococcus aureus, ki je rezistenten proti vankomicinu (http://www.newscientist.com/news/news.jsp?id=ns99992581). Vankomicin je doslej veljal kot zadnja obrambna crta v borbi proti bakterijam, odpornim proti vsem drugim antibiotikom, zlasti se proti t. i. bakterijam MRSA ("zlati stafilokok", rezistenten proti meticilinu). Novica je seveda skrb zbujajoca, ceprav je bila slej ko prej pricakovana in raziskovalci ze dalj casa iscejo izhod iz pricakovanih zagat. Ena od poti bi bila vrniti obcutljivost bakterijam in tak pristop predlagajo v skupini Gabriele Chiosis z Univerze Columbia (ZDA), kjer jim je uspelo odkriti proteinsko ucinkovino s katero je mogoce podpreti vezavo vankomicina na bakterijsko celicno steno in s tem tudi povecati njegovo ucinovitost. (http://www.newscientist.com/news/news.jsp?id=ns99991190) (fvn) 15. julija 2002: "sinteticni virus"... Raziskovalci z Univerze New York - Stony Brook pod vodstvom profesorja Eckarda Wimmerja so uspeli na osnovi podatkov o zgradbi, ki so jih pridobili iz Interneta in ob uporabi komercialnih, torej javnosti dostopnih kemijskih reagentov sestaviti delcke virusa poliomielitisa, katerih infektivnost so nato preverili tudi na poskusnih miskah. Raziskava naj bi bila prispevek k osvescanju javnosti o nevarnostih bioterorizma, vendar je sprozila tudi ze glasove neodobravanja v strokovnih krogih. Vec o tem preberete lahko na spletu: http://www.washingtonpost.com/wp-dyn/articles/A58070-2002Jul11.html (fvn). 8. julij 2002: domaci vrt - bogastvo mikrobne raznolikosti... Kot trdijo ekolog Tom Curtis in sodelavci z University of Newcastle upon Tyne naj bi bilo v vasem vrtu vec bakterijskih vrst kot v vseh oceanih (orig. clanek: Curtis, T. P., Sloan, W. T. & Scannell, J. W. Estimating prokaryotic diversity and its limits. PNAS, 3. julij 2002, 10.1073/pnas.142680199). Avtorji napovedujejo, da je v oceanih dva milijona vrst in v vrtni zemlji 4 milijone vrst na tono prsti (!). http://www.nature.com/nsu/020701/020701-5.html (fvn). 3. julij 2002: vakcina v podporo vakcini... Obstojeca vakcina BCG ostaja glavno orozje v zasciti otrok pred sistemsko tuberkulozo, kaze pa, da pri prenekaterem odraslem pacientu ni vec ucinkovita v zasciti pred pljucno obliko te bolezni. Raziskovalci Statens Serum Institute iz Copenhagena na Danskem so v poskusih na miskah razvili oralno vakcino (na principu t. i. "podenotne vakcine"), ki sama ne izzove imunosti, podpre pa razvoj imunosti do zascitne ravni pri zivalih, ki so ze dobile vakcino BCG. Svoje ugotovitve avtorji objavljajo v junijski stevilki revije Infection and Immunity (poglejte izvlecek): http://iai.asm.org/cgi/content/abstract/70/6/3111?ijkey=yRFHusdmKgorQ&keytype=ref&siteid=asmjournals (fvn). 24. junij 2002: toplejsa Zemlja bo bolehnejsa?... V dneh, ko nas trenutni vrocinski val opozarja na morebitne dolgorocnejse klimatske spremembe, se oglasajo svarilni glasovi, ki pravijo, da je prilagoditvena sposobnost cloveka na te spremembe majhna in zato ogrozenost velika, tako v pogledu osebnega zdravja kot v spremembah v okolju, ki bi lahko ogrozile tudi oskrbljenost s hrano in vplivale na prehransko varnost. Vec o tem preberite na strani: http://www.msnbc.com/news/768925.asp?0dm=C1BOT (fvn) 17. junij 2002: ali so jih prenesli viharji... Nedavni izbruh slinavke in parkljevke (SP) v Juzni Koreji, ze drugi v kratkih dveh letih in presenetljivo sosledje obeh izbruhov s hudimi pescenimi viharji, ki so obakrat pridivjali iz Mongolije in Kitajske je epizootiologom priklicalo v spomin tudi neko drugo socasnost. Lanski izbruh SP v Veliki Britaniji je sledil v kratkem razmaku, nenavadno podobnem inkubacijski dobi, vnosu vecjih kolicin peska po hudem pescenem viharju 11. februarja v severozahodni Sahari. Oblak peska je na satelitskih posnetkih bilo mogoce slediti vse do britanskega otocja, kjer je prislo 19. februarja in nato 22. februarja do prvih dveh, sicer nepovezanih izbruhov SP. Teza, da gre za prenos virusa po zraku na velike razdalje torej nikakor ni zanemarljiva, sicer pa so podobne izkusnje znane iz preteklosti tudi pri nekaterih rastlinskih obolenjih, kot lahko preberemo na spletni strani: http://www.guardian.co.uk/science/story/0,3605,736038,00.html (fvn). 29. maj 2002: odkrita 22 aminokislina Genetiki Ohio State University so dopolnili nabor aminokislin, ki sestavljajo proteine. Do leta 1986 je veljalo, da genetski nabor pri sestavljanju proteinov izbira med 20timi aminokislinami, tistega leta pa so raziskovalci dodali novo - selenocistein. Zdaj je nabor razsirjen se z eno aminokislino. V reviji Science je 24. maja bilo objavljeno, da je odkrita se 22. aminokislina - pirolizin. Vec preberite na strani: http://www.bioresearchonline.com/content/news/article.asp?DocID={CA280AA0-6C0A-11D6-A789-00D0B7694F32. (fvn) 17. maj 2002: mleko vakciniranih krav proti kariesu... Raziskovalci iz japonske Kyushu University so ugotovili, da mleko krav imuniziranih proti Streptococcus mutans zavira razvoj zobnega kariesa na misjem modelu - morda je to pot, ki bo uporabna tudi pri cloveku? (originalni clanek: M. Mitoma, T. Oho, N. Michibata, K. Okano, Y. Nakano, M. Fukuyama and T. Koga. 2002. Passive immunization with bovine milk containing antibodies to a cell surface protein antigen-glucosyltransferase fusion protein protects rats against dental caries. Infection and Immunity, 70: 2721-2724.). Vec o tem tudi na spletni strani: http://www.ireland.com/newspaper/ireland/2002/0515/4055543044HM2MILK.html (fvn) 11. maj 2002: "bioteroristicni antraks" najverjetneje vojaskega izvora DNA zaporedje sevov antraksovega bacila, ki je bil razposlan v letu 2001 z amerisko posto, je zdaj znano in potrjuje sum, da ima bakterija najverjetneje izvor v enem od ameriskih vojaskih laboratorijev. http://www.newscientist.com/news/news.jsp?id=ns99992265 in http://www.bioresearchonline.com/content/news/article.asp?DocID=%7BB98B10B8-6133-11D6-A789-00D0B7694F32%7D (fvn) 4. maj: mikroorganizmi jahajo na mikroorganizmih V okoljih toplih podmorskih izvirov v blizini Islanda so odkrili mikroorganizme, ki naseljujejo povrsino drugih mikrobov in brez te zveze ne morejo preziveti. Gre za zelo drobne kroglaste arheje (s premerom 400 nm), z najmanjšim doslej znanim genomom. Organizem poimenovan Nanoarchaeum equitans naj bi uvrstili v novo deblo (phylum) Nanoarchaeota v domeni Archaea. Objavo o tem najdete v stevilki 6884 revije Nature, porocilo pa tudi na spletni strani http://www.nature.com/nsu/020429/020429-8.html (fvn). 20. april: kako realna je uzitna HIV vakcina?... Iz ameriskega nacionalnega instituta za zdravje (NIH) je prisla vzpodbudna vest, da bi morda lahko bila genetsko spremenjena koruza, ki vsebuje kljucni protein iz opicje oblike virusa HIV in jo je nedavno razvila ameriska firma ProdiGene obetavno izhodisce pri razvoju peroralnih vakcin proti HIVu: http://www.newscientist.com/news/news.jsp?id=ns99992161 (fvn). 20. april: ali so izbruhi antraksa v ZDA delo Al Qaeda-e?... Ceprav ena od stevilnih, je teorija Richarda A. Mullerja o ozadju znanih izbruhov antraksa v ZDA, ki jo je objavil pod naslovom Is Osama bin Laden behind the mail attacks? v MIT Technology Review vredna branja: http://www.technologyreview.com/articles/wo_muller041602.asp saj na zanimiv nacin predstavlja teze, ki so vsekakor lahko relevantne za celovito epidemiolosko presojo dogodkov iz lanskega oktobra (in kasneje). (fvn). 6. april: antibiotiki iz vesolja NASA in firma Bristol-Myers Squibb ze od polovice devetdesetih let raziskujeta moznosti proizvodnje antibiotikov v vesolju. Mikrobi gojeni v vreckah, prepustnih za pline so na krovu Space shuttle-a proizvedli tudi do 200% vec antibiotika kot na zemlji. Seveda so to zelo zacetne raziskave in tudi pojasnil o razlogih za pojav se nimajo. Vec o tem pa je mogoce prebrati na: http://science.nasa.gov/headlines/y2002/29mar_antibiotics.htm?list154233 (fvn) 20. marec: proteom Saccharomyces cerevisiae... Dr. Michael Snyder in sodelavci porocajo v marcevski stevilki revije Genes & Development o uspesni subcelularni lokalizaciji vec kot 2700 proteinov iz proteomskega nabora kvasovke Saccharomyces cerevisiae, kar je najobseznejsa analiza polozaja proteinov pri katerem koli evkariontskem organizmu doslej. Raziskava je pomemben korak v postgenomske raziskave, podatki pa so tudi javno dostopni na spletu Yale Genome Analysis Centra http://ygac.med.yale.edu/ (fvn) 12. marec: novo vodstvo ASM... Na spletu Ameriskega mikrobioloskega drustva (ASM) http://www.asmusa.org/memonly/asmnews/feb02/news.asp lahko najdemo imena novega vodstva tega najvecjega mikrobioloskega drustva v svetu. S prvim julijem 2002 prevzame enoletni mandat predsednika ASM prof. dr. Ronald Atlas, Department of Biology, University of Louisville, Louisville, Ky.; mesto podpredsednika (president-elect) bo zasedel prof. dr. Thomas Shenk, Princeton University, Princeton, N.J, ; svoj peti mandat kot tajnica ASM bo nastopila Judy A. Daly, University of Utah, Salt Lake City; medtem ko je cetrti mandat blagajnika (treasurer) zaupan Ronaldu Luftigu, Louisiana State University Medical Center, New Orleans. (fvn) 30. januar: pranje solate ni ucinkovito... Solata, gnojena z gnojevko ali namakana z vodo kontaminirano z E. coli O157:H7 "internalizira" bakterije, ki jih je sprejela vase preko svojega koreninskega sistema, v svojih listih, kar seveda onemogoca njihovo odstranitev pri obicajnem pranju solate v kuhinji. Raziskovalci z Rutgers University porocajo o tem v letosnji januarski stevilki revije Applied and Environmental Microbiology. Več o tem tudi na: http://unisci.com/stories/20021/0129023.htm (fvn) 19. januarja: "računalniško odštevanje"... Znanstveniki na ameriskem institutu Dana-Farber razvijajo novo metodo za odkrivanje kronicnih bolezni, ki jim je bilo doslej tezko najti vzrok, sumili pa so vpletenost mikroorganizmov. Metodo naj bi omogocila na eni strani sekvenca humanega genoma, ki je zdaj na voljo, na drugi strani pa racunalniski algoritem, imenovan "racunalnisko odstevanje" ("computational subtraction"). Tehnika temelji na moznosti prepoznave novih sekvenc, ki ne izvirajo iz sekvence clovekovega genoma, jih pa najdemo v preiskovanem vzorcu. Vec o tem lahko preberete na spletni strani: http://www.dfci.harvard.edu/abo/news/press/011302.asp (fvn) 12. januar 2002: podpora tezi o zunajzemeljskem izvoru zivljenja... Poznamo sporno Arrheniusovo tezo o zunajzemeljskem izvoru zivljenja, ki sta jo v sedemdesetih letih prejsnjega stoletja mocno podprla astronoma Hoyle in Wickramasinghe; zdaj pa naj bi najnovejsi poskusi iz Nemskega vesoljskega centra v Koelnu dodali precej verodostojnosti tem trditvam. Nemka Gerda Horneck s sodelavci je izpostavila 50 milijonov nezascitenih spor bakterije Bacillus subtilis na krovu ruskega satelita Foton. To je seveda prvo namerno sproscanje mikroorganizmov v vesolju, ki si ga je dovolil clovek. UV sevanje sonca je pokoncalo prakticno vse spore in enako se je zgodilo, ce so bile spore izpostavljene sevanju izza kvarcnega stekla. V naslednjem koraku so raziskovalci spore pomesali z ilovico, peskom in materialom meteoritov, ki so izvirali z Marsa ter pripravili grudice s premerom enega centimetra in te izpostavili sevanju. V grudicah je od 50 milijonov prezivelo 10.000 do 100.000 spor. To seveda mocno povecuje verjetnost trditve, da bi lahko meteoriti zanesli zivljenje na zemljo iz vesolja; seveda pa ostaja neodgovorjeno temeljno vprasanje o evoluciji zivljenja. http://www.newscientist.com/news/news.jsp?id=ns99991771 (fvn). 2001 8. december: izvor "teroristicnega antraksa" v ameriskih laboratorijih?! Vse bolj se krepi prepricanje, zlasti v krogih preiskovalcev, da je izvor bioteroristicnih napadov s povzrociteljem vranicnega prisada v ZDA, sev antraksovega bacila, ki je prisel iz ameriskih laboratorijev, oz. da je v ozadju mikrobiolog, ki je imel dostop do sevov, ki so jih v ZDA pred prepovedjo izdelave bioloskega orozja pripravljali v vojaskih laboratorijih. Povezava zadeve z ekspertizo strokovnjakov mikrobioloske stroke je tudi razlog za strozje pogoje dela in nadzora v laboratorijih, kjer imajo opravka z bioloskim materialom, h kateremu v zadnjem casu poziva ameriski CDC. Bilo bi modro, ko bi tudi nasa mikrobioloska stroka povzdignila glas in zahtevala od drzave boljse in varnejse pogoje dela v nasih laboratorijih, zlasti povsod tam, kjer v laboratorije vstopa veliko ljudi (npr. ucni laboratoriji ...). Vec o ameriskih izkusnjah najdete zlasti na strani: http://dailynews.netscape.com/dailynews/cnn/story_2.tmpl?story=2001121204565001036640&shortdate=1212 pa tudi na: http://www.nytimes.com/2001/12/03/national/03POWD.html?ex=1008400698&ei=1&en=79ad7b5523cec227 http://www.nytimes.com/2001/12/02/national/02POWD.html?ex=1008391653&ei=1&en=e0481b27e8d77673 http://www.phppo.cdc.gov/phtn/Bio1109.asp http://www.nature.com/nature/ (Anthrax evidence implies US culprit) (fvn). 10.november: vprasanj je se veliko, ceprav se slika jasni... Novinarji Washington Posta skusajo v kratkem eseju povzeti epidemioloske zadrege razsirjanja vranicnega prisada, ki je posledica nedavnega(ih) bioteroristicnega(ih) napada(ov) v ZDA: http://www.washingtonpost.com/ac2/wp-dyn/A39773-2001Nov4?language=printer (fvn). 2.november: prilagoditev prionov na nove gostitelje... Raziskovalci se vedno ne vedo veliko o tem, kako je BSE preskocila iz goveda na ljudi. To je razlog, da na National Institute of Allergy and Infectious Diseases (NIAID) v sestavi ameriskega Nacionalnega instituta za zdravje (NIH) intenzivno raziskujejo prenos prionov, ki povzrocajo bolezen "scrapie" pri ovcah, iz hrckov na misi. Vec o tem na: http://www.nih.gov/news/pr/oct2001/niaid-17.htm (fvn). 19. oktober: koristne informacije na temo bioloskih orozij/bioterorizma Amerisko mikrobiolosko drustvo nam na svojem spletu ponuja tudi spletno stran RESOURCES RELATED TO BIOLOGICAL WEAPONS CONTROL AND BIOTERRORISM PREPAREDNESS z mnozico povezav do koristnih informacij in odgovorov na vprasanja, ki si jih postavljamo sami ali pa nam jih postavljajo drugih. Zato skocite na http://www.asmusa.org/pcsrc/bioprep.htm (fvn). 6. oktober: prebran je genetski zapis povzrocitlja bubonske kuge... V najnovejsi stevilki revije Nature lahko preberemo, da so raziskovalci Sanger Centra (blizu Cambridgea v Angliji) prebrali celotno zaporedje DNA bakterije Yersinia pestis, ki povzroca bubonsko kugo, bolezen, ki naj bi v zgodovini pokoncala kaksnih 200 milijonov ljudi, .Vec o tem na: http://www.nytimes.com/2001/10/04/science/life/04PLAG.html?ex=1002945600&en=02162520dec5bac5&ei=5040&partner=MOREOVER (fvn). 2. oktober: nova spoznanja o antraksu... Raziskovalci na aameriskem Howard Hughes Medical Institute (dr. Dietrich s sod.) so ugotovili, da so nekateri sevi misi odporni na okuzbo z antraksom. Te misi naj bi imele nekoliko spremenjen transportni sistem imunskih celic in to naj bi scitilo makrofage pred unicujocim delovanjem bakterijskega toksina. Vest je se posebno odmevna v trenutkih, ko je velika skrb posvecena zasciti pred bioloskimi bojnimi sredstvom in Bacillus anthracis je prav na vrhu med strasljivimi kandidati za ta nacin teroristicnega delovanja. Vec o tem na: http://www.hhmi.org/news/dietrich.html 8. september: drobna genetska sprememba napravi virus gripe smrtonosen Drobna sprememba v enem od desetih genov virusa influence je kljuc do smrtonosnosti nekaterih sevov virusa za ljudi, trdijo raziskovalci v septembrski stevilki revije Science. To odkritje lahko pomaga pri razlagi zakaj je v izbruhu influence pred stirimi leti v Hong Kongu umrlo nenavadno veliko okuzenih ljudi - sest od 18, pravi vodilni raziskovalec z Univerze Wisconsin-Madison (ZDA) Yoshihiro Kawaoka. O tem vec na http://www.niaid.nih.gov/newsroom/releases/genchange.htm oz. vec o gripi nasploh na: http://www.niaid.nih.gov/newsroom/focuson/flu00/ (fvn). 28. avgust: stevilo humanih genov vendarle vecje... V zacetku letosnjega leta je po objavi obeh genomskih sekvenc dodatno pozornost zbudila trditev, da humani genom vsebuje precej manj genov, kot je veljalo do takrat. Zasledili naj bi vsega 30.000 genov. Novejse raziskave Michaela Cooke-a in kolegov na Genomics Institute pri Novartis Research Foundation v San Diegu, Kalifornija, pa kazejo, da sta oba nabora genov - Celerin in "javni", skladna le do polovice zapisov in avtorji menijo, da je najbrz pravo stevilo genov v humanem genomu blizje vrednosti 42.000. Vec o tem na spletu: http://www.nature.com/nsu/010830/010830-4.html (fvn) 10. avgust: bakterija v bakteriji... O zanimivi najdbi porocajo Carol von Dohlen in sod. iz univerze Utah v junijski stevilki revije Nature (vol 412, #6845). Znano je, da stevilni insekti v svojih celicah dajejo zavetisca bakterijam, ki jih kot endosimbiontske organizme tudi prenasajo na potomce. Pri preucevanju kaparja limonovca so ugotovili v celicah prebavil insekta celicne vkljucke, za katere so verjeli, da vsebujejo bakterije. Presenecenje je sledilo takrat, ko so s fluorescentno "in situ" hibridizacijo (znano tudi po kratici FISH) v vkljuckih odkrili sestavine dveh razlicnih bakterij, ene iz skupine beta-proteobakterij in druge iz skupine gama-proteobakterij. Vendar jim tudi z elektronskim mikroskopom ni uspelo lokalizirati betabakterij v vkljuckih. Sele misel, da bi morda lahko bakteriji ziveli druga v drugi je razvozlala uganko; dejansko so lahko dokazali, da je vkljucek sam betabakterijski organizem v katerem zivi gamabakterijski gost. Kaksna je njuna medsebojna povezanost zaenkrat se ne vedo. Vec o tem tudi na spletu: http://www.sciencenews.org/20010728/fob4.asp (fvn). 17. julij: nova strategija borbe proti malariji... Ameriski raziskovalci iz Univerze CWR v Clevelandu, Ohio, ponujajo nov scenarij za borbo proti malariji. Genetsko naj bi spremenili komarje tako, da bi preprecili povzrociteljem malarije prehod skozi telo insekta, natancneje iz prebavil v zleze slinavke. Tako spremenjene insekte bi nato naselili na podrocjih z malarijo, racunajoc, da bi po parjenju z lokalnimi komarji potomci scasoma izgubili sposobnost prenasanja malarije – bolezen bi postopoma ugasnila. Ta nacrt, ki se slisi kot znanstvena fantastika, naj bi dobil trdnejso oporo v raziskavah peptida SM1, s katerim je bilo mogoce pri komarji doseci vezavo na receptorje v srednjem delu crevesa in v zlezah slinavkah komarja in prepreciti prodiranje plazmodijev skozi ta tkiva. Vec o tem na strani: http://www.asmusa.org/memonly/asmnews/jul01/topic5.asp (fvn) 3. julij: razgradnja benzola v anaerobnem okolju Za bioremediacijo, kot pravimo mikrobnemu razstrupljanju npr. z ogljikovodiki kontaminiranih tal in vode bo nedvomno zelo obetavna najdba, ki je uspela znanstvenikom Southern Illinois University iz Carbondale-a v ZDA. Odkrili so bakterije, ki lahko razgradijo benzol tudi v anaerobnem okolju, tako, da v dihalnem procesu uporabljajo nitrat. Tak model razgradnje bo zlasti dobrodosel v primerih, ko prodre naftno onesnazenje v globino tal, kjer ni na voljo dovolj kisika.Vec o tem: http://www.wissenschaft.de/sixcms/detail.php?id=95209 (fvn) 19. junij: prihaja diagnostika prionov v krvnem vzorcu?... Kot kaze je raziskovalcem svicarske firme Serono Pharmaceutical Research Institute iz Zeneve uspelo razviti novo metodo dokazovanja prionov, ki je obcutljiva dovolj, da bo omogocila dokaz BSE in drugih prionskih bolezni celo v vzorcih krvi bolnih zivali. Prioni se mnozijo tako, da s prostorsko strukturno spremembo prilicijo molekule prionskih beljakovin svoji obliki in vlogi. Tako nastajajo novi prioni, ki na eni strani nadaljujejo s spreminjanjem prionskih belajkovin, na drugi strani pa se kopicijo v netopnih plakih, s cimer se sicer namnozevanje prionov omeji, povzroca pa bolezenske spremembe v mozganskem tkivu. Nemoc diagnosticnega dokazovanje prionov v krvi je temeljila na njihovem premajhnem stevilu v vzorcu in na samoomejevanju infektivnosti zaradi zdruzevanja molekul. Nova diagnosticna metoda naj bi temeljila na ciklicnem namnozevanju prionov in obdelavi vzorca z ultrazvokom, kar naj bi pripomoglo k sproscanju prionskih agregatov in njihovi pospeseni mnozitvi po nacelu verizne reakcije. Sledilo bi dokazovanje tako "amplificiranih" prionskih molekul s konvencionalnimi postopki dokazovanja prionov. Vec v clanku v reviji Nature http://www.nature.com/cgi-taf/DynaPage.taf?file=/nature/journal/v411/n6839/full/411810a0_fs.html (fvn) 1. junij: MRSA sevi po horizontalnem prenosu... Vse vec je podatkov o lateralnem genskem prenosa pri razsirjanju odpornosti na antibiotike med bakterijami, s katerimi prihajam dnevno v stik (glejte tudi nas zapis z dne 22. februarja letos). V zadnji stevilki revije The Lancet (volumen 357, st. 9269; 26 maja 2001) poroca skupina holandskih raziskovalcev, da so pri dva meseca starem dojencku ugotovili na meticilin rezistentni Staphylococcus aureus (MRSA) pri tem pa mali pacient pred tem ni bil v stiku z nosilcem takega stafilokoka. Avtorji pravijo, cit.: "Zakljucujemo, da je sev MRSA nastal "in vivo", med terapijo, po horizontalnem prenosu mecA DNA iz seva S. epidermidis." Vse o tem najdete v reviji, ki je v polnem tekstu brezplacno na voljo za branje na spletni strani: http://www.thelancet.com/journal/vol357/iss9269/full/llan.357.9269.original_research.16422.1 (fvn) 19. maj: vzgojili bakterije iz meteorita?... Geolog D'Argenio in molekularni biolog Geraci naj bi uspela vzgojiti mikroorganizme iz meteorita, ki ga hranijo v mineraloskem muzeju v Neaplju. Sprozila sta seveda polemiko, ali ne gre za kontaminacijo z zemeljskimi mikroorganizmi, kar je seveda zelo tezko izkljuciti - vec o tem preberete v zadnji stevilki revije Nature 411, 6835, 2001 ali na spletu: http://www.newscientist.com/dailynews/news.jsp?id=ns9999725 (fvn.) 29. april: bakterije prisilili v izdelavo "sinteticnih" beljakovin... Raziskovalci na The Scripps Research Institute (TSRI) v La Jolli, ZDA, so nedavno v reviji Science objavili dvoje clankov, v katerih odkrivajo kako so prisilili bakterije Escherichia coli v izdelavo povsem "nenaravnih" beljakovin. Vanje so tako uspeli vgraditi aminokisline (v enem primeru o-metil-L-tirozin, v drugem aminobutirat), ki jih v naravnem prepisovanju/prevajanju narava ne uporablja. Vec o tem preberite na: http://www.scripps.edu/news/press/042001.html. (fvn). 17. april: genom "mesojedega" streptokoka... Razkrit in objavljen je genom "mesojede" bakterije Streptococcus pyogenes SF370 (serotip M1). Povzrocitelju nekrotizirajocega fasciitisa, kot pravijo bolezni, so dolocili gensko zaporedju kot drugemu od streptokokov skupine A in predvidevajo, da je med 1572 najdenimi geni stirideset takih, ki naj bi bili povezani z naravo bolezni, ki jo bakterija povzroca. Vec lahko preberete na spletni strani: http://micro-gen.ouhsc.edu/S.pyogenes.html (fvn). 23. marec: "NNNP" po veterinarsko... Spomin pri nas najbrz se ni povsem zbledel na akcije "nic nas ne sme presenetiti", ko smo v igranju izrednih razmer preverjali dele organizacije sistema "splosnega ljudskega odpora" kot se je takrat reklo. Da je morda smiselno preigravati usposobljenost in pripravljenost najrazlicnejsih sluzb zascite pred naravnimi ujmami je pokazal nedavni, v lanskem novembru igrani "izbruh" slinavke in parkljevke v ameriski zvezni drzavi Teksas. Kot bi slutili sedanjo epizootijo slinavke in parkljevke v Veliki Britaniji (zdaj je ze preskocila tudi na kontinent!), so izvedli vajo ukrepov za primer vnosa bolezni, v kateri so sodelovale Zdruzene drzave, Kanada in Mehika, razsirjanje bolezni pa naj bi se pricelo v Teksasu. Vaja je predvsem pokazala, da ima le malo drzav na voljo dovolj kapacitet za ucinkovito ukrepanje pri zajezitvi bolezni in je se kako dobrodosla mednarodna pomoc. Vec o vaji lahko preberete na: http://199.97.97.16/contWriter/yhd7/2001/03/18/medic/2291-0167-pat_nytimes.html (fvn) 16. marec: bakterije ustne votline izmenjujejo gene... Bakterije ustne votline, kot kazejo rezultati raziskav na University Buffalo, School of Dental Medicine, lahko izmenjujejo gene, kar seveda pomeni, da lahko spremenijo virulenco, da lahko pridobijo odpornost na antibiotike ipd. Raziskovalci so dokazali gensko izmenjavo med dvema zelo razlicnima skupinama bakterij ustne votline, med spiroheto in streptokokom. To seveda dovoljuje tudi predpostavko izmenjave genskega materiala med povzrocitelji zobnega kariesa -- Streptococcus mutans -- in neskodljivo ustno bakterijo Streptococcus gordonii. http://unisci.com/stories/20011/0309011.htm. (fvn). 9. marec: z vakcino v borbo proti AIDSu v Afriki... Kenijski minister za zdravje Sam Ongeri pravi, da je AIDS kenijska nacionalna katastrofa, saj je 2,6 milijona prebivalcev HIV pozitivnih in vsak dan umre 600 oseb. Sedemdeset procentov postelj v bolnisnicah zasedajo bolniki z AIDSom. Zdaj so priceli poskusno vakcinirati prostovoljce z vakcino, ki je delo kenijskih in britanskih raziskovalcev. Vakcina naj bi varovala predvsem proti sevom HIV virusa, ki se znacilno pojavljajo med afriskim prebivalstvom. Vec o znacilnostih vakcine je mogoce prebrati na strani: http://www.msnbc.com/news/540244.asp?cp1=1 .(fvn). 2. marec: morebiti krvni test za BSE... V clanku, ki so ga britanski raziskovalci iz instituta Roslin (Gino Miele in sod.) objavili v cetrtkovi stevilki Nature Medicine (vol. 7, (2001), 3, str. 1-4) porocajo, da so z metodo t. i. diferencialne ekspresije odkrili gen, katerega aktivnost v krvnih celicah pri poskusnih miskah, okuzenih z boleznijo "scrapie" (bolezen, ki je sicer znana pri ovcah in je podobna obolenju BSE pri govedu), je spremenjena. Ceprav je funkcija tega gena, imenovanega EDRF, se neznana, znanstveniki menijo, da bi lahko predstavljal zanimiv marker za dokazovanje prisotnosti obolenja. (fvn). 22. februar: ugotovljen je obsezen horizontalni prenos rezistencnih genov... Nedavno objavljena raziskava, ki prihaja iz laboratorijev prof. A. A. Salyersove ( Appl. Environm. Microbiol., 67 (2001), 2, str. 561–568) dokazuje zivahno izmenjavo rezistencnih genov (tetraciklinske in eritromicinske rezistence) s konjugativnimi transpozoni med stalnimi crevesnimi bakterijskimi prebivalci, zlasti znotraj rodu Bacteroides pa med njimi in Escherichio coli in tudi med po Gramu pozitivnimi crevesnimi bakterijami. Raziskave kazejo, da je debelo crevo sesalcev posebno ugodno okolje za horizontalno gensko izmenjavo med prokarionti. (fvn). 15. februar 2001: humani genom - podatki so dostopni... Obe najuglednejsi znanstveni reviji Science in Nature bosta ta teden izsli na Internetu v vsem dostopni obliki s clanki posvecenimi objavi sekvence humanega genoma na medmrezju. Na tiskovni konferenci v ponedeljek, 12. 2. 2001, posveceni temu dogodku je posebno odmevala novica, da v nasprotju z dosedanjimi predvidevanji o 100.000 genih in vec, cloveski genom vsebuje nekje med 26.000 in 39.000 geni. O dogodku poroca tudi Laura DeFrancesco na spletni strani http://www.bioresearchonline.com/content/news/article.asp?DocID={C1EE6321-00F8-11D5-A770-00D0B7694F32}&Bucket=Latest+Headlines Video posnetek tiskovne konference kot tudi simpozija na temo humanega genoma (vse to se je dogajalo ta dan v National Human Genome Research Institute (NHGRI)) si lahko tudi ogledate na spletni strani http://videocast.nih.gov/ (Past Events...Conferences...). (fvn). 8. februar 2001: humani genom - znova ... Kot napoveduje Don Kennedy, glavni urednik revije Science, bo 12. februar dan, ko se bo humani genom v celoti (ali vsaj v obliki tega, kar naj bi bila celota) pojavil na Internetu!! - in dostopen bo vsem, ne le narocnikom revije Science!!! O dogodku bomo se porocali (fvn). 8. februar 2001: kostno moko sezigajo v termoelektrarnah, mar ne... Prepoved uporabe kostne moke v prehrani zivali zaradi moznosti prenosa BSE je povzrocila v Evropi velike tezave pri predelovalcih zivalskih trupel in ostankov. V Zvezni republiki Nemciji ta trenutek 60 procentov dnevne proizvodnje kostne moke, ki jo je treba seveda neskodljivo odstraniti (in na voljo je le malo vzporednih moznosti), sezgejo v termoelektrarnah, po pet procentov pa v cementarnah in v sezigalnicah cistilniskega mulja. O tem poroca Bild der Wissenschaft: http://www.wissenschaft.de/sixcms/detail.php?id=52815 (fvn). 2. februar 2001: arheje so pogostejse, kot je veljalo doslej... Raziskovalci na University of Hawaii in v kalifornijskem Monterey Bay Aquarium Research Institute so ugotovili, da so arheje (Archaea), ena od treh temeljnih skupin (domen) zivega sveta, ki so jih doslej povezovali predvsem z ekstremnimi okolji, pomemben del pikoplanktona odprtega morja, najvecjega zemljinega bioma. Karner, DeLong in Karl, v reviji Nature (409 (2001), 507 - 510 ) objavljajo rezultate svojih raziskav in po njihovih ocenah naj bi oceanska voda globalno vsebovala 1.3 x 10²⁸ arhejskih celic in 3.1 x 10²⁸ bakterijskih celic. Vec o tem tudi na: http://www.bioresearchonline.com/content/news/article.asp?DocID={1156355D-F3BE-11D4-A770-00D0B7694F32}&Bucket=Latest+Headlines (fvn). 23. januar 2001: kaj je to baktofekcija ("bactofection")... Znanstveniki na Biotehnoloskem institutu Univerze Maryland (UMBI; Rockville) so pripravili posebno obliko HIV vakcine, za katero so uporabili bakterije kot prenasalce nukleinske kisline virusa HIV do imunskih mukoznih celic. O tem preberite vec na: http://www.bioresearchonline.com/content/news/article.asp?DocID={C03368DD-EAF8-11D4-A76F-00D0B7694F32}&Bucket=HomeLatestHeadlines ( fvn). 12. januar 2001: salmonele zdravijo raka... Na Yale University je skupina raziskovalcev okoli dr. Pawaleka ugotovila, da ce vbrizgamo misim z melanomom salmonele, te prednostno naselijo tumorsko tkivo in njegova rast se zaradi tega upocasni. Se vec, njihova nedavna studija obeta, da se nam morda s kombinacijsko terapijo z genetsko spremenjenimi in zato nepatogenimi salmonelami in istocasnim obsevanjem obeta novo ucinkovito zdravljenje rakavih obolenj - http://www.yale.edu/opa/newsr/01-01-10-03.all.html (fvn). 2000 29. december: vecja obolevnost necepljenih... Tudi v nasem casopisju so se v zadnjem casu obcasno pojavile razprave o (ne)potrebnosti obveznega cepljenja. Nedavno tega so v Journal of the American Medicinal Association (JAMA, 2000;284:3145-3150) objavili rezultate raziskave o obolevnosti otrok za ospicami in oslovskim kasljem, necepljenih iz filozofskih ali religioznih zadrzkov in ugotovljena je ocitna in zaskrbljujoce vecja ogrozenost med necepljenimi. (fvn) http://jama.ama-assn.org/issues/current/abs/joc01122.html 15. december: zdaj tudi rastlinski genom... Letosnje leto bo ostalo v svetovnih almanahih nedvomno zapisano kot leto biologije oz. genomike. Potem ko so nas spomladi presenetili z objavo cloveskega genoma je zdaj razkrit tudi prvi rastlinski genom. Nezna in nezahtevna rastlina, sicer znana kot plevel, Arabidopsis thaliana, se je sedaj pridruzila nekaj deset genomom bakterij, genomu kvasovke, genomu nematodnega crva, genomu vinske musice in genomu cloveka v skupini v celoti znanih organizemskih genomov. Genetski zapis A. thaliane vsebuje okoli 25.000 genov - priblizno toliko kot jih je v genomu vinske musice (!!). Kar za zacetek je na novo razkriti genom postregel tudi z zanimivostjo, raziskovalci so namrec ugotovili, da je kar 70% genetskega zapisa vsaj enkrat podvojenega nekje v genomu. (fvn) http://www.cnn.com/2000/NATURE/12/13/plant.genome/index.html 11. december: o BSE in vCJD tudi na spletu... K aktualni temi, o kateri trenutno lahko sicer precej preberete tudi v domacem popularnem casopisju, namrec o BSE in o vCJD, predlagam, da si ogledate tudi nekatere spletne strani: http://www.msnbc.com/news/439861.asp?cp1=1 http://science-education.nih.gov/nihHTML/ose/snapshots/multimedia/ritn/prions/prions1.html http://www.pbs.org/wgbh/nova/madcow/prions.html http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?file=/chronicle/archive/2000/09/15/MN18012.DTL&type=science 23. november: nanobakterijam kaze slabo... Mikrobiolosko javnost so ze pred casom razburila porocila o odkritju drobnih bakterij, pravijo jim nanobakterije, ki so jih med drugim povezovali z nastankom ledvicnih kamnov . Finski raziskovalec Kajander je vrsto let iskal trdne dokaze za svoje trditve, dve leti nazaj je uspel svoje najdbe tudi objaviti v prestizni reviji Proceedings of the National Academy of Sciences (PNAS). Ob obicajni velikosti bakterij, ki znasa okoli 1000 nanometrov, naj bi bile nanobakterije velike vsega med 50 in 500 nanometri. Kot porocajo zdaj v novembrski stevilki revije Nature (vol. 408, 2000) v delckih, ki jih opisuje Kajander, tudi ob uporabi molekularnih metod ni mogoce dokazati zivljenja. Kajander se ne predaja in v podporo so mu priskocili tudi raziskovalci v ZDA.(fvn) 23. november: mikrobi poganjajo "podmornice" Slisi se kot znanstvena fantastika, objavljeno pa je kot novica v ugledni reviji New Scientist in ji zato velja prisluhniti. Raziskovalci na podrocju t. i. nanotehnologije na Utah State University iz Logana nacrtujejo mikroskopske podmornice, ki bi jih po telesu, t. j. v krvnem obtoku, poganjale gibljive bakterije oz. kasneje celo samo izolirani bakterijski bicki. S tem si obetajo pridobiti transportno sredstvo za zdravila, ki bi lahko prodrla v telesu do tumorskih celic in jih selektivno unicila. Porocilo spominja na scenarij filma Fantastic Voyage. (fvn) 11. november: Ebola v Ugandi Od prvega izbruha hemoragicne vrocice, ki jo povzroca virus Ebola, 14. oktobra v Ugandi, je doslej umrlo 90 bolnikov. Porocajo pa, da jih je prezivelo 155, kar je relativno vec, kot so kazale dosedanje izkusnje s tem virusnim obolenjem v Afriki. Vecjo moznost za prezivetje imajo pacienti, ki jih zdravijo z intenzivno rehidracijsko terapijo. Tokratni izbruh zal se ni omejen, ker porocajo o novih sumljivih primerih nekaj sto kilometrov stran od prvih izbruhov. Vec o tem lahko preberete na spletnih straneh: http://www.cnn.com/2000/WORLD/africa/11/05/uganda.ebola.ap/index.html http://www.who.int/disease-outbreak-news/n2000/index.html 4. november: ...novi antibiotiki? Raziskovalec Laszlo Otvos in kolegi iz Wistar instituta v Philadelphiji (ZDA) so morda na sledi novih protimikrobnih snovi, ki so proizvod zuzelk. Pri vrsti insekta Pyrrhocoris apterus so namrec izolirali peptide (imenovali so jih pyrrhocoricine), ki se specificno vezejo na molekule znotraj bakterijske celice. Dokazali so ucinkovitost pri bakterijah iz rodov Escherichia in Salmonella. Vec o tem preberite na strani: http://www.newscientist.com/news/news.jsp?id=ns226320 - (fvn) 1. november: ... mikrobicidnost sline Opazovanje poskodovane zivali, ki temeljito oblizuje svojo rano zbudi razmislek o smiselnosti tega pocetja. Dr. Sharon Wahl iz US National Institute of Dental and Craniofacial Research poroca, da vsebuje slina protein, sekretorni levkocitni proteazni inhibitor (SLIP), ki lahko pomembno podpira celjenje rane, saj omeji propadanje tkiva in pospesi celjenje rane. Protein, ki ga najdemo tudi v bronhijalni in cervikalni sluzi ima protivnetno ter protivirusno, protiglivno in protibakterijsko delovanje. Ze pred leti so ugotovili, da SLIP ustavlja infekcijo s HIV-1 (po Microbiology in the News - SGM, oktober 2000 pripravil fvn.) http://www.socgenmicrobiol.org.uk/PA/mic_news/frames/frameset1-15oct00.html 21. oktober: ... mikrobni "Jurski park" Raziskovalci iz Teksasa in Pensilvanije porocajo v cetrtkovi stevilki Nature o uspesni gojitvi 250 milijonov starega mikroorganizma. Tega so nasli v drobnem, s tekocino izpolnjenem mehurcku v kristalu soli, ki so ga izkopali na slanih nahajaliscih Carlsbada v Novi Mehiki. Raziskovalci glede na protokol raziskave v najvecji meri izkljucujejo moznost kasnejse okuzbe vzorca (kot je to za vas prebral fvn): http://abcnews.go.com/sections/science/DailyNews/bacteria001018.html 19. oktober: ... "ekstremofilne" podjetniske ambicije Ameriski zvezni sodnik Royce Lamberth je ustavil uveljavitev edinstvene pogodbe med upravo nacionalnega parka Yellowstone in biotehnolosko firmo Diversa iz San Diega, ki je zelela izkoristiti mikroorganizme iz toplih vrelcev v komercialne namene in je razsodil, da mora uprava parka najprej z okoljsko raziskavo ugotoviti morebitne vplive tega na najstarejsi ameriski naravni park. Vec o tem na spletni strani: http://www.abcnews.go.com/sections/science/DailyNews/yellowstonemicrobes990326.html - (fvn). 19. oktober: ... ker malarija baje v prihodnje zavoljo tople grede grozi tudi dezelam zmernega klimatskega pasu, bo morda dobrodosla tale vest: Ameriski nacionalni institut za alergijske in nalezljive bolezni (NIAID) je sklenil sedemletno, 43,8 milijonov dolarjev vredno pogodbo s Science Applications International Corporation (SAIC) iz McLeana v Virginiji, za izdelavo cepiva proti malariji, od razvoja novih kandidatnih vakcin do klinicnih raziskav. Spletna stran, ki pove vec: http://unisci.com/stories/20004/1019004.htm - (fvn). 13. oktober: zelezo kot omejitveni dejavnik rasti alg V zadnji stevilki revije Nature porocajo o eksperimentu, opravljenem v obalnih vodah Antarktike, ki je priklical novo upanje, da bi morda bilo mogoce v prihodnje vendarle obvladati narascanje koncentracije ogljikovega dioksida v ozracju, ki je eden od poglavitnih antropogenih dejavnikov pojava "tople grede". Dodatek ze razmeroma majhnih kolicin zeleza v ocensko vodo je spodbudil razrascanje alg v vodi, kjer dotlej ni bilo zaznavne rasti. Za to so alge porabljale ogromne kolicine raztopljenega ogljikovega dioksida iz oceanskih povrsinskih voda. Vec o tem http://dailynews.yahoo.com/h/ap/20001011/sc/ocean_carbon_2.html. (fvn). 29. september: ... jejmo fizol in pijmo vino... (malo za salo - malo za res ob koncu tedna) George L. Hosfield, rastlinski genetik na Michigan State University v East Lansingu, Mich., ZDA, je odkril antioksidativne lastnosti vecjega stevila flavonoidov v lupini fizola. Flavonoidi so pigmenti, ki jim med drugim pripisujejo zascitno vlogo pred rakom in srcnimi obolenji in naj bi jih v pomembnih kolicinah vsebovalo vino (zlasti rdece) in nekatera druga rastlinska zivila. Vec teh in podobnih novic najdete na spletni strani ameriske sluzbe za raziskave pri ministrstvu za kmetijstvo: http://www.ars.usda.gov/is/pr/index.html - (fvn) 20. september: "vCJD" grozi na doslej nepricakovan nacin... V nedavno objavljenem clanku v ugledni reviji The Lancet (vol 356 (2000), str. 999) je bilo mogoce prebrati tudi tako opozorilo avtorjev clanka: "Kri, ki bi jo darovale osebe brez simptomov obolenja, a okuzene z "vCJD" (variantna Creutzfeldt-Jakobova bolezen) lahko predstavljajo tveganje za razsirjanje vCJD". Do tega zakljucka so raziskovalci prisli na osnovi raziskav eksperimentalnega prenosa BSE pri ovcah. Vec o tem je mogoce prebrati tudi na spletni strani: http://www.newscientist.com/dailynews/news.jsp?id=ns225673 - (fvn) 11. september: kongres in slovar... Drugje vas opozarjamo na pomemben kongres, ki se bo v tem tednu dogodil na Slovenskem, namrec gre za Genetski kongres. Kot vsecna skladnost pa se je na Internetu pojavil tudi nov slovenski/vecjezicni genetski prirocnik, slovar ali rekli bi mu se kako drugace, ceprav ga je avtor, zasl. prof. dr. dr. Franc Locniskar imenoval kar Katalog znanj. Poglejte si ga in brez dvoma se boste kasneje k njemu tudi radi vracali... - (fvn) 9. september: dragocenosti v tleh... Danasnji "lovci na mikrobe", tudi tisti, ki iscejo morebitne proizvajalce antibiotskih ucinkovin, verjamejo, da so tla pod nasimi nogami se vedno neizcrpna zakladnica. Le da se danes ti raziskovalci ne trudijo vec, da bi te mikroorganizme takoj v prvem zamahu tudi gojili, ampak skusajo najti najprej njihovo genetsko sled. Vse to zaradi izkusnje, ker nam je iz bogate raznolikosti talnega mikrobnega sveta doslej uspelo vzgojiti le manj kot procent vseh organizmov, ki jih odkrivajo sodobne metode molekularne identifikacije. In s tezo t. i. metagenoma skusajo raziskovalci univerz Madison-Wisconsin in Cornell (Appl. Env. Microbiol. 66 (2000), 6, str. 2541-2547), predstaviti novo strategijo iskanje biolosko zanimivih ucinkovin v razlicnih naravnih ekosistemih. Vest o tem lahko preberete tudi na spletni starni: http://www.enn.com/news/enn-stories/2000/08/08292000/soildna_30971.asp - (fvn). 8. september: prvotne fotosintezne bakterije... Kot kazejo najnovejse genomske raziskave naj bi bile skrlatne bakterije prvi fotosintezni organizmi. Bakterioklorofil naj bi se kasneje razvil do enostavnejse molekule klorofila, ki sluzi cianobakterijam in rastlinam pri zajemanju svetlobne energije. (Xiong, J., Fischer, W.M., Inoue, K. et al.: Molecular evidence for the early evolution of photosynthesis. Science 289(5485), 2000, str.1724-1730. - (fvn) 1. september: prioni burijo duhove... Iz Univerze v Chicagu porocajo o odkritju novega mehanizma s katerim prioni kvasovk podvajajo svojo strukturo. Odkritje bo morda pomagalo pojasniti vrsto bolezenskih stanj, ki so odvisna od pomanjkljivostih pri sestavljanju beljakovin, vkljucno z Alzheimerjevo boleznijo. Predvsem pa naj bi dalo odgovor na se vedno nerazlozen pojav sestavljanja prionskih elementov v amiloidna vlakna. Vec o tem lahko preberete na spletni strani http://www.bioresearchonline.com/read/nl20000829/209787 - (fvn) *25. avgust: tokrat Pseudomonas syringae* drugace...** Pseudomicini, izolirani iz bakterije Pseudomonas syringae -- to je organizem znan iz spornih poskusov sproscanja genetsko spremenjenih organizmov v osemdestih letih, ko so bile te bakterije uporabljene v zasciti obolelih brestov -- imajo kot kaze prihodnost v zasciti zivali (in cloveka) pred sistemskimi glivnimi obolenji. Podjetje Lilly Research Laboratories je predstavilo obetavne rezultate delovanja spremenjene skupine psevdomicinov proti glivam iz rodu Candida in Cryptpcoccus v poskusih na zivalih: http://dailynews.yahoo.com/h/nm/20000822/hl/tree_1.html - (fvn). 25. avgust: in vendar so metulji ogrozeni... Ko je lani John E. Losey iz univerze Cornell v ZDA v reviji Nature objavil, da je uzivanje peloda gensko spremenjene (GS) koruze z lastnostjo odpornosti proti insektom (dodan je gen insekticidnega toksina bakterije Bacillus thuringiensis) lahko usodno za metulja monarha, so mu zivahno pritrjevali nasprotniki genskega spreminjanja rastlin. Doletelo pa ga je tudi ostro nasprotovanje proizvajalcev take koruze vse do stopnje, ko so oporekali korektnosti njegovega eksperimentalnega protokola. S podobnimi poskusi npr. z metuljem lastovicarjem v vzporednih eksperimentalnih skupinah neugodnih ucinkov GS rastlin niso mogli potrditi. Zdaj pa so na voljo novi rezultati poskusov iz drzavne univerze v Iowi, znova o vplivu peloda koruze na licinke metuljev, ki vendarle dajejo prvotnim Loseyjevim trditvam novo tezo. Razprava o vplivih GS rastlin na okolje bo nedvomno ponovno ozivela, kot napoveduje Washington Post: http://search.washingtonpost.com/wp-srv/WPlate/2000-08/22/048l-082200-idx.html - (fvn). 11. avgust: za izobrazevanje Za vse, ki se v kakrsnikoli vlogi srecujete z izobrazevanjem v mikrobiologiji bo najbrz koristna spletna stran VirtualUnknown™ Microbiology. Gre za virtualno simulacijo delovanja mikrobioloskega laboratorija. Ceprav je vecji del vsebine dostopen na temelju nakupa licence, je nekaj koristnih informacij dostopnih tudi brezplacno: http://www.intuitiveinc.com/index.html - (fvn) 11. avgust: nova revija Tistim, ki ste podrocje kvasovk izbrali za svoje delo bo gotovo prisla prav informacija o novi reviji, ki jo lahko najdete na spletni strani: http://www.elsevier.com/inca/publications/store/6/2/1/1/9/0/ - (rp) 12. julij: najdeni so "snezni mikrobi" Nedavna objava v Applied and Environmental Microbiology odkriva mikroorganizme odporne na nizke temperature, sevanje in temo, torej na pogoje, ki so lahko podobni tudi se kje drugje v soncnem sistemu - torej so dobro nadaljevanje izziva pri iskanju zivljenja na Marsu. Mikrobe so odkrili na juznem tecaju in so zlasti prilagojeni na pomanjkanje vode in intenzivno UV sevanje. Kot pravi E. J. Carpenter (State University of New York, Stony Brook): "Ceprav smo pricakovali bakterije v snegu juznega tecaja, smo bili preseneceni, da so bile te presnovno aktivne in da so sestavljale DNK ter beljakovine pri lokalni temeparturi - 12 do - 17 stopinj Celzija." Vec o tem lahko najdete na spletnih straneh: http://news.bbc.co.uk/hi/english/sci/tech/newsid_827000/827063.stm http://dailynews.yahoo.com/h/nm/20000709/sc/microbes_dc_3.html - (fvn) 6. julij: reakcije iz sveta na objavo zakljucka genomskega projekta Kot odziv na objavo razkritja cloveskega genoma v prejsnjem tednu iz ZDA so nemski znanstveniki oblikovali memorandum v katerem pozivajo k usklajeni pobudi nemske znanosti, gospodarstva in politike za obsezno podporo raziskavam v genetiki in biomedicini. Kot pravijo: "...naj bi nalednjih pet let odlocalo o tem ali bo lahko Nemcija pomembneje prispevala v to zakladnico znanja in bo nato posledicno tudi udelezena v inovacijskih izplenih ali pa bodo ostale kot edini dejavnik na tem podrocju Zdruzene drzave". Neokusno je seveda vsako iskanje paralel s svetovnimi gospodarskim velikani... pa vendar, ali bomo mi samo opazovali, ko si bodo delili svetovni kolac in skrbno pobrali se vse drobtinice, ali pa bomo vendar preskusili tudi nase moznosti! Na potezi je vlada; ce je bilo kaj vsebine v vzpodbudnih besedah z letosnje konference o slovenski biotehnologiji v 21. stoletju, potem je zdaj cas, da se obljube realizirajo... Nemski memorandum lahko preberete v kopiji ali na spletni strani. - (fvn) 26. junij: pripravljen je delovni osnutek sekvence humanega genoma Javni konzorcij Humanega genomskega projekta je danes sporocil, da je pripravil delovni osnutek sekvence humanega genoma. Ta pomemben mejnik sestavljata dve nalogi: dolocili so DNK zaporedje (sekvenco) v velikih delih DNK cloveka in uredili te velike dele DNK v pravo zaporedje. Danes razpolozljiv "zemljevid" predstavljajo prekrivajoci deli na podrocju 97 % genoma pri cemer je za priblizno 85% genoma znana tudi sekvenca. Odkrivanje sekvence je v zadnjem casu vrtoglavo narascalo, saj je v zadnjih sestih mesecih bilo razkritega 60% genoma pri cemer je Konzorcij v vsaki sekundi prepoznal 1000 novih baznih parov neobdelane sekvence in to v delovnem ritmu po 24 ur na dan in 7 dni v tednu! Vec o Konzorciju in o projektu je mogoce prebrati na http://www.sciencedaily.com/releases/2000/06/000626114100.htm ali http://www.nhgri.nih.gov/NEWS/sequencing_consortium.html - (fvn) *7. junij: Onesnazenje vode z E. coli* O157:H7** Pogostejse vesti v zadnjem casu, da je izvor onesnazenja pitne vode s sevi toksigene bakterije Escherichia coli O157:H7 goveja gnojevka so vzpodbudile iskanje resitve tega problema. Kot razkriva raziskava v reviji Environmental Science & Technology je mogoce z dodatkom natrijevega karbonata h gnojevki v petih dneh uniciti vecino omenjenih kontaminantov; vec o tem lahko najdete na spletni strani http://center.acs.org/applications/news//story.cfm?story=349 - (fvn) 7. junij: Nenavadnejsa od nenavadnih Escherichia coli, ki velja za "domaco zival" mikrobiolskih laboratorijev, bo morda kmalu najnenavadnejsi organizem med "svojimi". Skupina pod vodstvom Petra G. Schultza iz mikrobioloskega laboratorija Scripps Research Institute (La Jolla, Kalifornija) skusa v sodelavi s skupino Andrewa Ellington (University of Texas, Austin) E. coli genetsko spremeniti tako, da bi bila sposobna v procesu genetskega prevajanja uporabiti tudi doslej neprepoznavne aminokisline. Raziskava naslavlja dosedanja spekulativna vprasanja, kako bi izgledalo zivljenje, ce bi bil kodirano z alternativno genetsko kodo; zdaj naj bi na to vprasanje morda dobili tudi prakticen odgovor kot lahko preberemo na spletni strani http://www.sciencenews.org/20000603/bob1.asp - (fvn) 1. junij: Aktualne novice s konference Ponudnik spletnih storitev BioMedNet na svojih konferencnih spletnih straneh objavlja sveza porocila s 100-te konference Ameriskega mikrobioloskega drustva - ASM (Los Angeles - 22. do 26. maj 2000). Je vredno ogleda! (fvn) 30. maj: Worldwide Vaccines Podjetje SmithKline Beecham Biologicals je na spletu ponudila spletno stran, Worldwide Vaccines, z novicami o vakcinaciji in o boleznih proti katerim se lahko varujemo z vakcinacijo. Ta spletna stran ponuja tudi stevilne povezave do sorodnih tem na svetovnem spletu. (fvn) 25. maj: BioMed Central Z delom je pricel BioMed Central ( http://beta.biomedcentral.com/default.asp ), ki napoveduje pravo revolucijo v znanstveni informatiki. Vec o tem lahko preberete tudi na spletni strani: http://www.bfro.uni-lj.si/zoo/pers/fnekrep/PubMedCentral.htm. Odslej raziskovalci pri objavljanju ne bodo vec izgubljali avtorskih pravic in raziskovalni dosezki bodo brez meja in stroskov dostopni vsem, kot zagotavljajo pri PubMed Central ( http://www.pubmedcentral.nih.gov/ ), ki je depozitni arhiv NIH (National Institute of Health) za primarne raziskovalne objave, recenzirane s kolegialno oceno (peer-review) na podrocju ved o zivljenju. - (fvn) Dogodek je toliko pomenljivejsi za mikrobiologijo, ker je posredno povezan z njo; svecano predstavitev in zacetek dela obeh iniciativ: BioMed Central in arhiva PubMed Central so namrec opravili na 100-tem kongresu Ameriskega mikrobioloskega drustva, ki se je pravkar zakljucil (21. do 25. maj 2000) v Los Angelesu. - (fvn)