Vljudno vabljeni na predavanje “Natural variation in the social soil bacterium Myxococcus xanthus”, predaval bo dr. Michiel Vos (Coastal Pathogens Group, European Centre for Environmental and Human Health, University of Exeter Medical School, Cornwall, UK).

Predavanje bo potekalo v četrtek, 13. 11. 2014 ob 10:00h v predavalnici B1, Biološko središče, Večna pot 111, Biotehniška fakulteta, UL.

Več informacij na: http://coastalpathogens.wordpress.com

Vabi Katedra za mikrobiologijo (Prof. Ines Mandić-Mulec), Biotehniška fakulteta in Slovensko mikrobiološko društvo.

Vabilo v .pdf obliki najdete tukaj.

18. maja 2014 nas je po hudi in nepričakovani bolezni mnogo prezgodaj zapustil prof. dr. Jure Piškur, vrhunski znastvenik s področja mikrobiologije, molekularne genetike in biokemije. Jure se je rodil v Celju leta 1960. Izjemno nadarjenost in interes za znanstveno delo je pokazal že v času študija, ko je poleg biologije na Biotehniški fakulteti intenzivno študiral tudi na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo ter hkrati raziskoval biosintezo prolina pri salmoneli v laboratoriju prof. Grabnarja. Za to raziskavo je leta 1984 prejel Univerzitetno Prešernovo nagrado. Eksperimentalni del svoje diplomske naloge je izvedel v tujini na Univerzi v Stockholmu. Takoj po vrnitvi v domovino, je še pred zagovorom diplome organiziral predavanje na katerega je povabil prefesorje in študente ter nam z navdušenjem razlagal o fizikalno kemičnih lastnostih DNA in o rezultatih, ki jih je pridobil na Švedskem. Po diplomi (1985) je raziskovalno pot nadaljeval v Avstraliji, kamor se je odpravil s svojo življensko spremljevalko Judito in sinom Janom. Preučeval je intergenske regije mitohondrijske DNA pri kvasovkah in leta 1989 iz tega področja tudi doktoriral. Po vrnitvi v Evropo se je zaposlil v Carlsbergovih laboratorijih na Danskem, kjer je nadaljeval z raziskavami genetike kvasovk. Zelo ponosen je bil na odlično pivo in svetovni sloves svojega delodajalca. Že pri 31. letih je postal docent in vodja laboratorija na znameniti Univerzi v Kopenhagnu. Kvasovke so ostale primarna tarča njegovih raziskav, dodatno pa je v svoj laboratorij uvedel nov modelni organizem, vinsko mušico, ter začel z raziskavami metabolizma nukleotidov. V tem obdobju je postavil odmevno hipotezo o neenakomerni evoluciji podvojenih genov v genomu kvasovk, kar mu je prineslo objavo v reviji Nature. Leta 1996 je kariero nadaljeval kot izredni profesor na Tehniški univerzi v Kopenhagnu, kjer je vodil izredno uspešen laboratorij in hkrati ustanovil tudi tri biotehnološka podjetja (Jubile kinase, Jubi kinase in ZGene). Med njegovimi najpomembnejšimi znastvenimi dosežki je odkritje povsem novega encima: multisubstratne deoksiribonukleozid kinase. Ta je postala model za preučevanje biokemičnih in strukturnih lastnosti nukleozid kinaze ter osnova za razvoj genske terapije proti raku. Encim danes proizvaja farmacevtski gigant Roche. Pogosto je sodeloval tudi s podjetji kot so Carlsberg, Novoz, Neurosearch, NsGene, Adorkem, Inbev. Leta 2004 se je kot redni profesor za molekularno genetiko vrnil na Švedsko in na Univerzi v Lundu vodil dinamično skupino več kot 20 mladih znanstvenikov iz vsega sveta. Na mednarodno sestavo svoje skupine in na njene uspehe je bil upravičeno izredno ponosen. Leta 2005 je bil izvoljen v Kraljevo fiziografsko društvo v Lundu, eno od švedskih kraljevih akademij. Njegov opus znanstvenih del vključuje več kot 120 člankov v najprestižnejših znanstvenih revijah (Nature, Nature Structure, EMBO J, PNAS, J Mol Biol, J Biol Chem, TIG, TIBS, Genetics), objavil je tudi številne povzetne in poljudne članke. Bil je urednik in soavtor znanstvenih knjig in obširnega učbenika o strukturni biologiji. Pred nekaj tedni je izšla knjiga o metabolizmu kvasovk, katere sourednik je bil. V ZDA ima 4 patente.
V zadnjih letih se je vse pogosteje vračal v Slovenijo, kjer je vzpostavil številna sodelovanja, najprej z Nacionalnim inštitutom za biologijo, pa tudi z raziskovalnimi skupinami na Medicinski fakulteti in Biotehniški fakulteti UL. Od leta 2010 je bi tudi delno zaposlen na Univerzi v Novi Gorici, kjer je ustanovil laboratorij za molekularne raziskave kvasovk. Veselil se je prenove laboratorijev v Vipavi in veliko truda vložil v načrtovanje bodočih raziskav skupaj s slovenskimi znanstveniki in v organizacijo mednarodnega kongresa o molekularni biologiji kvasovk, ki bo letos jeseni v Vipavi. V aprilu, 2014 je načrtoval povratek na Univerzo v Kopenhagnu, kjer je dobil prestižno pozicijo profesorja živilske mikrobiologije in doživljenjsko financiranje raziskav. Nažalost je bila bolezen hitrejša in vrnitve na Dansko in kongresa v Vipavi ni dočakal.
Jure Piškur je bil intelektualec širokega dometa, človek, ki je poznal in z zanimanjem spremljal politična dogajanja v domovini in v svetu, se zanimal za umetnost, še posebej za literaturo in tudi sam zelo rad pisal. Redno je vzdrževal številne stike s sodelavci po vsem svetu. Z veseljem se je ukvarjal z judom in tekom, rad in dobro je kuhal. V zadnjem obdobju je pogosto zahajal v Piran, ki mu je bil še posebej pri srcu. Tam je pisal, snoval raziskave, se srečeval s prijatelji in kolegi ter preživljal prosti čas s svojim mlajšim sinom Jurijem in Judito. Kljub številnim obveznostim si je vedno vzel čas za prijatelje in tiste, ki so pomoč potrebovali. V njegovem laboratoriju so bili slovenski znastveniki in študenti vedno dobrodošli. Bil je povezovalec svetov in ljudi. Pogosto je predaval tudi doma in se vedno z veseljem odzval povabilu. Leta 2012 je dobil priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije, na katerega je bil zelo ponosen, leto prej pa tudi Nagrado Miroslava Zeia za izjemne dosežke na področju raziskovalnih dejavnosti Nacionalnega inštituta za biologijo.
Težko verjamemo, da Jureta Piškurja ni več med nami in da njegova pisma ne bodo več romala v naše nabiralnike. Jure je bil velik človek. Pogrešali ga bomo, zelo pogrešali, vendar bo njegovo delo, njegove misli in njegov duh ostal z nami. Jure, ne bomo te pozabili. Hvala ti za vse, kar si nam podaril.

Ines Mandić Mulec

Spoštovani,

vabimo vas na letošnji drugi MIKROBIOLOŠKI VEČER v Hiši eksperimentov, v sklopu katerega se bo odvijalo poljudnoznanstveno predavanje dr. Andreja Steyerja z naslovom:

Virusi, v dobrem in slabem

Predavanje bo v četrtek, 22.5.2014, ob 19.00 v Hiši eksperimentov (Trubarjeva cesta 39, Ljubljana). Več o vsebini predavanja najdete v priponki.

Predavanje organizira Slovensko mikrobiološko društvo v sodelovanju s Hišo eksperimentov.

Vstopnine ni, število prostih mest je omejeno! Prijave niso potrebne.

Vljudno vabljeni!

Spoštovani kolegi!

Z velikim veseljem vas vabimo, da se nam pridružite na 6. kongresu Slovenskega mikrobiološkega društva (SMD), ki bo potekal na Bledu od 24. do 26. septembra 2014.

Povezava na uradno stran kongresa (KLIK).

Na kongresu bo vsak od vas lahko našel nekaj, kar ga zanima in čemur posveča svoj čas. Predanost stroki, ki je zelo raznolika, bo lahko vodila do zanimivih razprav in morda nepričakovanih zaključkov. Vsak od nas prispeva del novega znanja, ki pa se lahko sestavi v smiselno celoto takrat, ko ugotovitve delimo z drugimi.
Lepo vas vabimo, da skupaj predstavimo izsledke preteklega raziskovanja in naredimo povzetek, ki bo odprl nove možnosti nam vsem! Idilični Bled kliče k aktivnim znanstvenim razpravam in prijateljskemu druženju.

Osrednji tematski sklopi kongresa bodo:
1. Medicinska mikrobiologija z epidemiologijo
2. Veterinarska mikrobiologija in zoonoze
3. Rastlinska mikrobiologija
4. Parazitologija
5. Virologija
6. Mikologija
7. Bakteriologija
8. Mikrobna fiziologija in biokemija
9. Industrijska mikrobiologija
10. Mikrobna ekologija
11. Mikrobiologija živil
12. Imunologija
13. Mikrobna genetika, genomika, proteomika
14. Taksonomija, biodiverziteta in evolucija

V okviru teh tem bo organiziranih deset vabljenih predavanj, dve plenarni predavanji in okrogla miza o trenutnih izzivih v mikrobiologiji. Poleg tega so vsi udeleženci vabljeni, da s svojimi prispevki v obliki predavanj ali posterjev aktivno sodelujejo pri izvedbi kongresa.
Uradni jezik kongresa bo slovenščina. 6. kongres Slovenskega mikrobiološkega društva bo potekal v hotelu Kompas na Bledu.

Pomembni datumi:
– oddaja povzetkov: 20. maj 2014
– znižana kotizacija: 6. junij 2014
– čas kongresa: 24. do 26. september 2014

Cenik najdete v PDF dokumentu na koncu obvestila. V celotno kotizacijo so zajeti zbornik povzetkov, vsi dogodki kongresa, kava in prigrizki v odmorih, otvoritvena slovesnost, dve kosili in svečana večerja.
Študentska kotizacija zajema enodnevni vstop na kongres, kavo in prigrizke v odmorih.

Prijave so možne izključno prek spletne strani kongresa:   www.smd-kongres.si
Vsi udeleženci so vabljeni, da se kongresa udeležijo aktivno s predstavitvijo svojega dela v obliki kratkega predavanja ali posterja. Prispevke za kongres v obliki povzetka sprejemamo najpozneje do 20. maja prek spletne strani: www.smd-kongres.si/prispevki, kjer so na voljo podrobnejša navodila za izdelavo povzetka.
Organizacijski/programski odbor kongresa bo izbral prispevke za kratka predavanja, preostali pa bodo predstavljeni v obliki posterjev. Vsi povzetki bodo objavljeni v knjigi povzetkov 6. kongresa Slovenskega mikrobiološkega društva.

V imenu Organizacijskega odbora kongresa vas torej še enkrat prisrčno vabim, da se nam pridružite na Bledu!
Dr. Matjaž Ocepek

DRUGO OBVESTILO z informacijami v PDF obliki (KLIK)

Skladno s Pravilnikom o podeljevanju priznanj Slovenskega mikrobiološkega društva

objavljamo

RAZPIS

za

PRIZNANJA SLOVENSKEGA MIKROBIOLOŠKEGA DRUŠTVA

Prijave s predlaganimi kandidati pošljete na posebnem obrazcu, ki je priloga razpisa in ga najdete na povezavi spodaj.
Pravilnik o podeljevanju priznanj SMD 2014 (KLIK za obrazec)
Prijavni obrazec za priznanja SMD (KLIK za obrazec)
Razpis za priznanja SMD (KLIK za obrazec)

Kandidate za priznanja lahko predlagajo člani SMD (posameznik ali skupina), člani organov društva, pravico do predlaganja ustreznih kandidatov ima tudi komisija za podeljevanje priznanj.

Svoje predloge na izpolnjenem obrazcu, obrazložitvijo in z vsemi zahtevanimi prilogami pošljite na naslov:

Slovensko mikrobiološko društvo

Komisija za priznanja

Jamnikarjeva 101

1000 Ljubljana

Na ovojnico pripišite: »ZA PRIZNANJA SMD – NE ODPIRAJ!«

Rok za oddajo prijav je 30.06.2014.

Priznanja bomo slovesno podelili na 6. kongresu Slovenskega mikrobiološkega društva, ki bo na Bledu, od 24. do 26.09.2014.

Dodatna pojasnila in vprašanja v zvezi z razpisom naslovite na:

Andrej Steyer (elektronska pošta: andrej.steyer@mf.uni-lj.si ali po telefonu 01/ 543 7459)

Vljudno vabljeni na predavanje “Evropska dolžniška kriza in malarija v Evropi”, predavatelj. dr. Miha Skvarča, v Hiši eksperimentov (Ljubljana), predavanje bo 20. marca 2014 ob 19h.

Leta 2009 so nepričakovano diagnosticirali povzročitelja malarije Plasmodium vivax pri 6 prebivalcih južno grške pokrajine. Oboleli Grki niso nikoli potovali v endemična področja. V letu 2011 se je situacija poslabšala. Lokalnim oblastem je zmanjkalo denarja za najosnovnejše javno-zdravstvene ukrepe kot posledica drastičnega varčevanja in prineslo ponovne težave z malarijo v Grčijo, zibelko Evrope.

Vabimo vas na redni letni občni zbor Slovenskega mikrobiološkega društva, ki bo potekal dne 6. marca 2014 ob 17.00 v sejni sobi Dekanata Biotehniške fakultete v Ljubljani (Jamnikarjeva 101).

KLIK za vabilo na obcni zbor SMD 2014 v pdf obliki

V okviru občnega zbora bo potekalo tudi predavanje Aljoše Žerjava z naslovom  “Kaj lahko ponudi mikrobiologiji epidemiološki center slovenske vojske”, vabilo na predavanje s kratkim povzetkom v pdf obliki lahko najdete tu (KLIK).

Kongres Slovenskega mikrobiološkega društva bo potekal na Bledu med 24. in 26. septembrom 2014.

Več informacij najdete v  TEM pdf obvestilu (KLIK).

Vljudno vabljeni!

Vljudno vabljeni na predavanje prof. Aharona Orena (Department of Plant and Environmental Sciences, The Institute of Life Sciences, The Hebrew University of Jerusalem, Israel), ki bo v četrtek 13.2.2014 ob 15h v B1 (Biološko središče, Večna pot 111, Ljubljana).

Naslov predavanja: Red, extremely halophilic, but not archaeal: The biology of Salinibacter ruber.

Povzetek: Red halophilic Archaea of the family Halobacteriaceae dominate the prokaryote communities of saltern crystallizer ponds world-wide. However, culture-independent studies based on sequencing of environmental 16S rRNA sequences made it clear that an organism phylogenetically affiliated with the Bacteroidetes branch of the bacterial domain is quantitatively important in the same ecosystems. The organism was isolated and was described in 2002 as Salinibacter ruber. Salinibacter grows between 20 and 30% salt, and is unable to grow below a salinity of 15%. Its red pigment (salinixanthin) was identified as a novel acylated C40-carotenoid glycoside. A retinal proton pump (xanthorhodopsin) is present as well, and salinixanthin acts as a light antenna for the retinal protein. The membrane contains unique sulfonolipids. Although belonging to the bacterial domain, Salinibacter shares many characteristic properties with the extremely halophilic Archaea such as a high requirement for chloride for growth, accumulation of KCl to provide osmotic balance, the possession of a large excess of acidic amino acids in its cellular proteins, and the virtual absence of organic osmotic solutes. Many of the enzymes tested depend on high salt concentrations for activity. Comparison of the Salinibacter genome with the genomes of the halophilic Archaea shows how two groups of phylogenetically unrelated organisms maintain a similar life style and are adapted to life in salt-saturated brines.

(organizira prof. dr. Nina Gunde – Cimerman)

Vljudno vabljeni na predavanje “Cooperation and competition in microbial communities”, predaval bo prof. dr. Kevin Foster (Department of Zoology, University of Oxford, UK). Predavanje bo potekalo v ponedeljek, 20. 1. 2014 ob 9:00h v predavalnici B5, Biološko središče, Večna pot 111, Biotehniška fakulteta, UL.

Povezava na Fosterjev laboratorij, kjer dobite dodatne informacije o njegovem raziskovalnem delu: http://zoo-kfoster.zoo.ox.ac.uk/

Vabi Prof. Mandić-Mulec, Katedra za mikrobiologijo- Biotehniška fakulteta in Slovensko mikrobiološko društvo.