Zadnje novice

Vabilo na predavanje “To ni packarija, to so alge!”, predavatelj: dr. Tina Eleršek, v hiši eksperimentov (29-januar-2015), Ljubljana

Spoštovani,

vabimo vas na MIKROBIOLOŠKI VEČER v Hiši eksperimentov, v sklopu katerega se bo odvijalo poljudnoznanstveno predavanje dr. Tine Eleršek z naslovom:

To ni packarija, to so alge!

Predavanje bo v četrtek, 29.1.2015, ob 19.00 v Hiši eksperimentov (Trubarjeva cesta 39, Ljubljana)

Predavanje organizira Slovensko mikrobiološko društvo v sodelovanju s Hišo eksperimentov.

Vstopnine ni, število prostih mest je omejeno! Prijave niso potrebne.

Vljudno vabljeni!

Slovensko mikrobiološko društvo podeljuje dve štipendiji mladim mikrobiologom za udeležbo na konferenci »International Conference for Young Scientists: Hot Topics in Microbiology“

Konferenco organizira Češkoslovaško mikrobiološko društvo v sodelovanju z mikrobiološkimi društvi iz Slovenije, Hrvaške in Madžarske in bo potekala od 23.04. do 26.04.2015 v Štrbské Pleso, High Tatras, Slovaška.

Rok za prijavo in oddajo prispevkov je 15. februar 2015, dodatne informacije so na voljo na spletni strani kongresa  http://htmicro.sk/ .

Dodeljena bo štipendija v višini stroškov kotizacije kongresa (400 EUR).

Več informacij TUKAJ.

V slovo prof. dr. Jelisave Adamič

V teh dneh se je od nas poslovila

prof. dr. Jelisava Adamič (1929‐2014 Bistra, Vrhnika‐ Bohinj),

slovenska agronomka in pozneje mikrobiologinja ter univerzitetna profesorica.

 

Po diplomi iz agronomije 1954 na ljubljanski Agronomsko gozdarski fakulteti je 1974 doktorirala na Tehnološki fakulteti Univerze v Zagrebu. Sprva se je zaposlila na Kmetijskem inštitutu Slovenije v Ljubljani (1955‐1959), nato je poučevala na Kmetijski srednji šoli v Ljubljani (1959‐1962) ter na živilskem oddelku Biotehniške fakultete v Ljubljani, kjer je postala 1981 izredna in 1986 redna profesorica za mikrobiologijo. V raziskovalnem delu seje posvetila raziskavam na področju živilske mikrobiologije in postavila področje študija genotoksičnosti pri mikroorganizmih. Poučevala na študiju živilstva in vodila oddelek v letih 1975‐77 in katedro za živilsko mikrobiologije do odhoda v pokoj v letu 1990.

V svojem raziskovalnem delu se je ukvarjala s kvasovkami, predvsem z rodom Candida in pozneje se je osredotočila na študije genotoksičnosti pri bakteriji Salmonella tiphymurium in kvasovki Saccharomyces cerevisiae.

Vzgojila je številne generacije živilskih tehnologov. Omogočala je prodoren vstop v raziskovanje na področjih, kjer raziskovanje ni bilo vsakodnevno opravilo in vizionarsko podprla poti, ki so rodile center za biotehnologijo Biotehniške fakultete leta 1985.

V njenem času so se zgodile pomembne spremembe v študijskem programu živilske tehnologije, saj je podprla nastanek predmeta industrijske mikrobiologije leta 1987/88, ki je usodno zaznamoval poznejša dogajanja na Biotehniški fakulteti.

S spoštljivostjo do moje učiteljice in profesorice Jelisave Adamič roj. Zupan. Peter Raspor, januar 2015

PS.: Žalna seja bo 16 januarja 2015 ob 1h na Biotehniški fakulteti, Jamnikarjeva 101

Vabilo na predavanje: “Vpogled v strukturo in funkcijo bakterijske združbe v dinamičnem obalnem morskem ekosistemu (Tržaški zaliv, S Jadran)”; predavatelj: dr. Tinkara Tinta; 9.1.2015

Nacionalni inštitut za biologijo Vas vabi, da se udeležite predavanja za izvolitev v znanstveno raziskovalni naziv znanstvena sodelavka,
Dr. Tinkare Tinta (Morska Biološka Postaja) »Vpogled v strukturo in funkcijo bakterijske združbe v dinamičnem obalnem morskem ekosistemu (Tržaški zaliv, S Jadran)«.

Predavanje bo potekalo v petek, 9.1.2015 ob 9.00 uri, na Morski Biološki postaji, Fornače 41, v Piranu, v seminarski sobi (2. nadstropje).

Več informacij najdete v vabilu TUKAJ (ANG).

Novo vodstvo SMD

Na 6. Kongresu Slovenskega mikrobiološkega društva je UO sklical izredni občni zbor, na katerem so člani društva izvolili novo zasdbo organov društva za obdobje dveh let. Nova zasedba upravnega odbora je skrčena na 9 članov.

 

Člani UO so na prvem zasedanju, dne 04.11.2014 izvolili vodstvo v sestavi:

Predsednik: Dr. Matjaž Ocepek, Inštitut za mikrobiologijo in parazitologijo, Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani

Podpredsednica: Mag. Nataša Kočar, Pivovarna Lasko, d.d.

Tajnica: Dr. Sandra Janežič, Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, Maribor

Blagajničarka: Dr. Adela Fratnik Steyer, Zavod Republike Slovenije za transfuzijsko medicino, Ljubljana

 

Ob menjavi vodstva je bivši predsednik, prof.dr. Peter Raspor, naslovil pismo članom SMD, ki si ga lahko preberete na tej povezavi KLIK .

Zoisovo priznanje prof. dr. Maji Rupnik

Z veseljem sporočamo, da je med letošnjimi Zoisovimi nagrajenci tudi prof. dr. Maja Rupnik, ki je prejela Zoisovo priznanje za pomembne znanstvene dosežke v mikrobiologiji.

Profesorica doktorica Maja Rupnik je predstojnica Katedre za mikrobiologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru in vodja Oddelka za mikrobiološke raziskave Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano.
Njeno raziskovalno delo je usmerjeno v raziskave bakterije Clostridium difficile. Ta je pomembna povzročiteljica črevesnih okužb, ki se pojavljajo po zdravljenju z antibiotiki. Profesorica Rupnikova je razvila metodo toksinotipizacije za razlikovanje sevov Clostridium difficile glede na spremembe v regiji z zapisom za dva toksina, ki povzročata nastanek bolezenskih znakov. Metoda je zelo pomembna za razvoj novih diagnostičnih preizkusov in cepiv, zato je razumljivo, da profesorica Rupnikova tesno sodeluje tudi z industrijo. Sodelovala je pri odkritju popolnoma novega mehanizma, avtokatalize, ki ga uporabljajo bakterijski toksini za vstop v celico. Velik del njenih raziskav je usmerjen tudi v preučevanje črevesne mikrobiote. V ocenjevanem obdobju je objavila 42 znanstvenih in več preglednih člankov, ima skupno več kot 2200 citatov in Hirschev indeks 25. Vodenje številnih domačih in tujih raziskovalnih ter industrijskih projektov ji je omogočilo, da je v Mariboru na novo vzpostavila uspešno raziskovalno skupino na področju medicinske mikrobiologije.

(vir: www.mizs.gov.si)

Vabilo na dogodek BioBash; 4.12.2014

Vabljeni na dogodek BioBash, ki se bo odvil 4. decembra 2014 ob 18h v prostorih Fakultete za računalništvo in informatiko na Večni poti 113 v Ljubljani.

Namen BioBash dogodkov je medsebojno povezovanje strokovnjakov s področij ved o življenju, bioinformatikov, matematikov, računalničarjev ter vseh, ki jih zanima obdelava bioloških podatkov. S tovrstnimi srečanji želimo spodbujati diskusijo in izmenjavo znanj na področju bioinformatike – hitro razvijajoče se vede, ki zahteva močno interdisciplinarno sodelovanje.

Osrednja tema dogodka bo “Uporabniška izkušnja v bioinformatiki / User Experience in Bioinformatics”. Kakšna bioinformatična orodja so danes na voljo raziskovalcem? Zakaj je nekatera lažje uporabljati od drugih? Zakaj nekateri bioinformatiki pri svojem delu raje uporabo ukazne vrstico od grafičnih vmesnikov? Je učenje dela z ukazno vrstico res tako težavno? Odgovore na takšna in podobna vprašanja bomo skupaj iskali tekom dogodka. Prisluhnili boste lahko trem predavateljem, sodelovali na interaktivnem kvizu in prisluhnili debati na okrogli mizi. Srečanje bomo sklenili z neformalnim druženjem.

Na predavateljski oder bodo stopili:

prof. dr. Blaž Zupan – vodja Laboratorija za bioinformatiko na Fakulteti za računalništvo in informatiko UL
Alenka Šmid – raziskovalka na Fakulteti za farmacijo UL
dr. Sabina Berne in Kristina Marton – raziskovalki na Biotehniški fakulteti UL

Vse novice v povezavi z dogodkom bomo objavili na FB strani
http://goo.gl/dzPNaC
Dogodek je brezplačen, a vas zaradi boljše organizacije vljudno naprošamo, da svojo udeležbo potrdite prek portala Eventbrite na naslovu
http://goo.gl/3Gcaj4

Prijazen pozdrav
Ekipa Genialis

Vabilo na predavanje “When bacteria adhere to a surface there is more to it than counting numbers”; predavatelj: prof. dr. Henk J. Busscher; 26.11.2014

V organizaciji Mednarodnega zdravstvenega foruma ZF UL bo potekalo dne 26.11.2014 ob 11.00 uri v predavalnici 118 Zdravstvene fakultete vabljeno predavanje z naslovom:
When bacteria adhere to a surface there is more to it than counting numbers
Predaval bo prof. dr. Henk J. Busscher
University Medical Centre Groningen, Groningen, Netherlands
Predavanje bo v potekalo v angleškem jeziku. Vabilo najdete tukaj.

Vljudno vabljeni!

Prof. dr. Polonca Trebše, l.r.
Prodekanja za kakovost in mednarodno sodelovanje

Vljudno vabljeni na predavanje “Natural variation in the social soil bacterium Myxococcus xanthus”; predavatelj: Michiel Vos; 13.11.2014

Vljudno vabljeni na predavanje “Natural variation in the social soil bacterium Myxococcus xanthus”, predaval bo dr. Michiel Vos (Coastal Pathogens Group, European Centre for Environmental and Human Health, University of Exeter Medical School, Cornwall, UK).

Predavanje bo potekalo v četrtek, 13. 11. 2014 ob 10:00h v predavalnici B1, Biološko središče, Večna pot 111, Biotehniška fakulteta, UL.

Več informacij na: http://coastalpathogens.wordpress.com

Vabi Katedra za mikrobiologijo (Prof. Ines Mandić-Mulec), Biotehniška fakulteta in Slovensko mikrobiološko društvo.

Vabilo v .pdf obliki najdete tukaj.

V slovo prof. dr. Juretu Piškurju

18. maja 2014 nas je po hudi in nepričakovani bolezni mnogo prezgodaj zapustil prof. dr. Jure Piškur, vrhunski znastvenik s področja mikrobiologije, molekularne genetike in biokemije. Jure se je rodil v Celju leta 1960. Izjemno nadarjenost in interes za znanstveno delo je pokazal že v času študija, ko je poleg biologije na Biotehniški fakulteti intenzivno študiral tudi na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo ter hkrati raziskoval biosintezo prolina pri salmoneli v laboratoriju prof. Grabnarja. Za to raziskavo je leta 1984 prejel Univerzitetno Prešernovo nagrado. Eksperimentalni del svoje diplomske naloge je izvedel v tujini na Univerzi v Stockholmu. Takoj po vrnitvi v domovino, je še pred zagovorom diplome organiziral predavanje na katerega je povabil prefesorje in študente ter nam z navdušenjem razlagal o fizikalno kemičnih lastnostih DNA in o rezultatih, ki jih je pridobil na Švedskem. Po diplomi (1985) je raziskovalno pot nadaljeval v Avstraliji, kamor se je odpravil s svojo življensko spremljevalko Judito in sinom Janom. Preučeval je intergenske regije mitohondrijske DNA pri kvasovkah in leta 1989 iz tega področja tudi doktoriral. Po vrnitvi v Evropo se je zaposlil v Carlsbergovih laboratorijih na Danskem, kjer je nadaljeval z raziskavami genetike kvasovk. Zelo ponosen je bil na odlično pivo in svetovni sloves svojega delodajalca. Že pri 31. letih je postal docent in vodja laboratorija na znameniti Univerzi v Kopenhagnu. Kvasovke so ostale primarna tarča njegovih raziskav, dodatno pa je v svoj laboratorij uvedel nov modelni organizem, vinsko mušico, ter začel z raziskavami metabolizma nukleotidov. V tem obdobju je postavil odmevno hipotezo o neenakomerni evoluciji podvojenih genov v genomu kvasovk, kar mu je prineslo objavo v reviji Nature. Leta 1996 je kariero nadaljeval kot izredni profesor na Tehniški univerzi v Kopenhagnu, kjer je vodil izredno uspešen laboratorij in hkrati ustanovil tudi tri biotehnološka podjetja (Jubile kinase, Jubi kinase in ZGene). Med njegovimi najpomembnejšimi znastvenimi dosežki je odkritje povsem novega encima: multisubstratne deoksiribonukleozid kinase. Ta je postala model za preučevanje biokemičnih in strukturnih lastnosti nukleozid kinaze ter osnova za razvoj genske terapije proti raku. Encim danes proizvaja farmacevtski gigant Roche. Pogosto je sodeloval tudi s podjetji kot so Carlsberg, Novoz, Neurosearch, NsGene, Adorkem, Inbev. Leta 2004 se je kot redni profesor za molekularno genetiko vrnil na Švedsko in na Univerzi v Lundu vodil dinamično skupino več kot 20 mladih znanstvenikov iz vsega sveta. Na mednarodno sestavo svoje skupine in na njene uspehe je bil upravičeno izredno ponosen. Leta 2005 je bil izvoljen v Kraljevo fiziografsko društvo v Lundu, eno od švedskih kraljevih akademij. Njegov opus znanstvenih del vključuje več kot 120 člankov v najprestižnejših znanstvenih revijah (Nature, Nature Structure, EMBO J, PNAS, J Mol Biol, J Biol Chem, TIG, TIBS, Genetics), objavil je tudi številne povzetne in poljudne članke. Bil je urednik in soavtor znanstvenih knjig in obširnega učbenika o strukturni biologiji. Pred nekaj tedni je izšla knjiga o metabolizmu kvasovk, katere sourednik je bil. V ZDA ima 4 patente.
V zadnjih letih se je vse pogosteje vračal v Slovenijo, kjer je vzpostavil številna sodelovanja, najprej z Nacionalnim inštitutom za biologijo, pa tudi z raziskovalnimi skupinami na Medicinski fakulteti in Biotehniški fakulteti UL. Od leta 2010 je bi tudi delno zaposlen na Univerzi v Novi Gorici, kjer je ustanovil laboratorij za molekularne raziskave kvasovk. Veselil se je prenove laboratorijev v Vipavi in veliko truda vložil v načrtovanje bodočih raziskav skupaj s slovenskimi znanstveniki in v organizacijo mednarodnega kongresa o molekularni biologiji kvasovk, ki bo letos jeseni v Vipavi. V aprilu, 2014 je načrtoval povratek na Univerzo v Kopenhagnu, kjer je dobil prestižno pozicijo profesorja živilske mikrobiologije in doživljenjsko financiranje raziskav. Nažalost je bila bolezen hitrejša in vrnitve na Dansko in kongresa v Vipavi ni dočakal.
Jure Piškur je bil intelektualec širokega dometa, človek, ki je poznal in z zanimanjem spremljal politična dogajanja v domovini in v svetu, se zanimal za umetnost, še posebej za literaturo in tudi sam zelo rad pisal. Redno je vzdrževal številne stike s sodelavci po vsem svetu. Z veseljem se je ukvarjal z judom in tekom, rad in dobro je kuhal. V zadnjem obdobju je pogosto zahajal v Piran, ki mu je bil še posebej pri srcu. Tam je pisal, snoval raziskave, se srečeval s prijatelji in kolegi ter preživljal prosti čas s svojim mlajšim sinom Jurijem in Judito. Kljub številnim obveznostim si je vedno vzel čas za prijatelje in tiste, ki so pomoč potrebovali. V njegovem laboratoriju so bili slovenski znastveniki in študenti vedno dobrodošli. Bil je povezovalec svetov in ljudi. Pogosto je predaval tudi doma in se vedno z veseljem odzval povabilu. Leta 2012 je dobil priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije, na katerega je bil zelo ponosen, leto prej pa tudi Nagrado Miroslava Zeia za izjemne dosežke na področju raziskovalnih dejavnosti Nacionalnega inštituta za biologijo.
Težko verjamemo, da Jureta Piškurja ni več med nami in da njegova pisma ne bodo več romala v naše nabiralnike. Jure je bil velik človek. Pogrešali ga bomo, zelo pogrešali, vendar bo njegovo delo, njegove misli in njegov duh ostal z nami. Jure, ne bomo te pozabili. Hvala ti za vse, kar si nam podaril.

Ines Mandić Mulec




SMD Copyright © 2010